Komentar / Invazija glodavcev

Heni Erceg

24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Hrvaška

Sede na sovoznikovem sedežu, sproščeno oblečen v kratke hlačice, je med bobnenjem turbofolka enega od srbskih pevcev iz predala za rokavice izvlekel pištolo, odprl okno in v noč izstrelil 15 nabojev. Avtomobil je takrat – po naključju? – drvel skozi vas, v kateri živi pretežno srbsko prebivalstvo. In kdo je ta model s posnetka, ki je osupnil hrvaško javnost? Veseljak, ki se je vračal s kake svatbe, kjer se navadno poslušajo narodnjaki s sicer osovraženega vzhoda in se strelja iz vsakovrstnega orožja?

Tega med Hrvati ne manjka, v vsaki boljši hiši imajo kak kos orožja, lahko bi prišlo prav, če bi nas spet napadli Srbi ali nemara Rusi, saj državo znova vodi »ruski pudelj«. Ali je naboje pobesnelo izstreljeval kak norec, nedavno pobegel iz ustanove zaprtega tipa, ki je dajal duška svoji jezi na ves svet? In mu je bilo popolnoma vseeno, če bi streli zadeli kakega mimoidočega, okno, balkon … No, nič od tega, čeprav je opisani tudi vse to, je »veseljak« in človek ne ravno briljantne pameti, je pa tudi minister za kmetijstvo in podpredsednik vlade ter zaseda visok položaj v Domovinskem gibanju, proustaškem partnerju v vladni koaliciji Andreja Plenkovića. Ime mu je Josip Dabro, ni ravno na ti z malimi sivimi celicami, kot velja tudi za številne druge ministre te vlade, nima niti potrebne izobrazbe za ta pomembni in popolnoma razdejani resor, v katerem njemu podobni glodavci že leta in leta pohlepno izpodjedajo družbene dobrine še bolj kot v drugih resorjih. Resda trdi, da ima diplomo; kot je tipično za člane Domovinskega gibanja, seveda iz kineziologije, toda kakor so izbrskali mediji, jo je kupil na »ugledni« fakulteti v Tuzli.

Torej, bahaški Dabro je posnetek svoje streljačine poslal partijskemu tovarišu, ta pa se je pozneje ne ravno prijateljsko razšel s stranko in je zdaj javno objavil posnetek revolveraškega nočnega pohoda, zaradi česar je premier ministra sredi noči prisilil k odstopu. Zdaj se bo vrnil v parlamentarne klopi in k plačici skoraj 5000 evrov. Koliko nabojev bo s tem denarjem lahko kupil za svoje orožje ta naš Dabro, ki ga predsednik njegove stranke, torej koalicijske partnerice stranke HDZ v zdajšnji vladi, opravičuje s tem, da je »bil in bo ostal veseljak«, in da je bil med vojno star samo deset let in je odraščal, obdan z orožjem, kako torej ne bi še sam postal revolveraš. Tako so se merila nemoralne in skorumpirane oblasti še znižala, njeni predstavniki že oholo javno streljajo in ogrožajo varnost državljanov, za ekipo iz stranke, ki se je grozeče razvijala – in se večinoma zaradi pohlepa že popolnoma sesula – na sovraštvu do Srbov in zahtevi, da se neha financirati »protihrvaški« tednik Novosti, pa se je zdaj izkazalo, da njeni člani najraje poslušajo prav primitivni srbski turbofolk.

Seveda je naš Dabro, še eden v dolgi vrsti odstavljenih ali zaprtih ministrov, hitro obrnil plašč po vetru in trdi, da so mu vse to podtaknili mafijci iz Hrvaških gozdov, ki ropajo naše gozdno bogastvo, o čemer naj bi bil obvestil predsednika vlade, ta pa mu je ukazal samo, naj molči. Sranje je nemudoma priplavalo na površje, čeprav nima nikakršne zveze z Dabrovo revolveraško pustolovščino. Zaradi katere bi moral po zakonu kazensko odgovarjati. No, ta priučeni kineziolog, ki ima s poljedelstvom prav toliko zveze kot predsednik države z Rusi, je pri vsem skupaj manj zanimiv, v središču zanimanja je premier, ki je Dabra izbral – če vseh drugih grozot, ki jih je zagrešil, niti ne omenjamo. Plenković si bo morda opomogel tudi po tem udarcu iz skupine primitivcev in ustašoljubcev, ki jih je potreboval za oblikovanje zdajšnje bedne vlade, nemara pa si ne bo. Ker je pred dnevi zaradi faraonskega nagnjenja, da se obdaja z nepomembnimi modeli, da bi sam čim bolj izstopal, dobil najhujši udarec doslej, saj je z njegovim pavlihovskim predsedniškim kandidatom dosedanji predsednik države Zoran Milanović dobesedno pometel. Na volitvah je za Milanovića glasovalo milijon in sto tisoč volivcev. Med njimi tudi nekateri iz HDZ, nezadovoljni z avtokratsko vladavino predsednika te stranke in vlade. Smešni, lažnivi in v vsakem pogledu neprimerni kandidat HDZ je komaj zbral malo več kot 20 odstotkov glasov, predvsem od pripadnikov hrvaškega plemena v BiH. Nikoli do zdaj noben kandidat za predsednika države, niti ljubljeni Franjo Tuđman, ni dobil tako plebiscitarne podpore kot Milanović; v resnici gre za jasno sporočilo nasprotovanja popolni oblasti HDZ in vladi, v kateri sedi kopica glodavcev, ki najedajo in kradejo, kjer se jim pokaže priložnost, ljudstvo pa dušijo neusmiljena inflacija – najvišja v EU – in ogromni življenjski stroški.

No, je premier slišal to sporočilo, ki je odjeknilo močneje od Dabrovih strelov? Komajda, če sploh, saj bi kaj takega od avtokratov, potem ko več let držijo v primežu vse državne institucije, težko pričakovali. Namesto tega je njegova oholost zdrsnila na raven primitivizma kriminalne združbe, ki jo vodi, ko se je odločil, da Milanoviću ne bo čestital za neskončno prepričljivo zmago, nato pa napovedal, da se ne bo udeležil niti predsedniške inavguracije, in za grenki poraz obtožil več kot milijon Milanovićevih volivcev. Ti menda »ničesar ne razumejo«. Mar potemtakem »vendarle ne bi bilo preprosteje, če bi vlada razpustila narod in izbrala drugega«, kot je diktatorjem v Vzhodni Nemčiji v pesmi porogljivo namignil Bertolt Brecht po protistalinistični delavski vstaji leta 1953. Vsekakor, premierov »strel« v ljudstvo je precej nevarnejši od vseh krogel, ki jih je bil izstrelil Dabro.