Komentar / Skrhana romanca
V Davosu je Trump Evropsko unijo postavil na tehnološki zapeček in zagrozil s carinami, če bo Bruselj oviral ameriške korporacije in zapiral svoje trge
Petinpetdeseto srečanje v Davosu je sredi januarja 2025 odzvanjalo v senci inavguracije Donalda Trumpa v ZDA. Svetovni gospodarski forum (WEF) že desetletja združuje cvet svetovnih političnih voditeljev, korporativnih titanov, predstavnikov najvplivnejših mednarodnih organizacij in civilne družbe. Glavna ideja ustanovitelja profesorja Schwaba je vseskozi enaka – kako izboljšati svet, spodbujati kreativne spremembe in hkrati ohraniti odgovorno jedro neoliberalnega kapitalizma. Tu so večne teme v vedno novih preoblekah o dobrobiti ekonomske globalizacije, trajnostni in vključujoči rasti, pa politični povezanosti in partnerstvu vseh družbenih deležnikov. Večino tega se je v zadnjih letih sfižilo in davoški neoliberalni duh je trčil ob težko obvladljivo kompleksnost ekonomskih kriz in geostrateških političnih spopadov. Letošnja vodilna tema je namenjena novi tehnološki dobi znanja in »konstruktivnemu optimizmu« novega sodelovanja. Stara industrijska doba se umika obdobju pametnih tehnologij, toda sodelovanje v obdobju umetne inteligence je hkrati priložnost in tveganje. Nova tehnološka in družbena renesansa pa se ne začenja v Evropi, temveč v protireformacijski agendi ZDA in na Kitajskem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Petinpetdeseto srečanje v Davosu je sredi januarja 2025 odzvanjalo v senci inavguracije Donalda Trumpa v ZDA. Svetovni gospodarski forum (WEF) že desetletja združuje cvet svetovnih političnih voditeljev, korporativnih titanov, predstavnikov najvplivnejših mednarodnih organizacij in civilne družbe. Glavna ideja ustanovitelja profesorja Schwaba je vseskozi enaka – kako izboljšati svet, spodbujati kreativne spremembe in hkrati ohraniti odgovorno jedro neoliberalnega kapitalizma. Tu so večne teme v vedno novih preoblekah o dobrobiti ekonomske globalizacije, trajnostni in vključujoči rasti, pa politični povezanosti in partnerstvu vseh družbenih deležnikov. Večino tega se je v zadnjih letih sfižilo in davoški neoliberalni duh je trčil ob težko obvladljivo kompleksnost ekonomskih kriz in geostrateških političnih spopadov. Letošnja vodilna tema je namenjena novi tehnološki dobi znanja in »konstruktivnemu optimizmu« novega sodelovanja. Stara industrijska doba se umika obdobju pametnih tehnologij, toda sodelovanje v obdobju umetne inteligence je hkrati priložnost in tveganje. Nova tehnološka in družbena renesansa pa se ne začenja v Evropi, temveč v protireformacijski agendi ZDA in na Kitajskem.
Svet postaja glede na stopnjevanje geopolitičnih napetosti, trgovinskih vojn, političnih delitev in kulturne polarizacije vse manj predvidljiv in težje obvladljiv. Ekonomska globalizacija se krha, digitalna transformacija pa bolj stopnjuje kot rešuje družbena protislovja. Kompleksnost ekonomskih problemov očitno narašča, političnih sposobnosti mednarodnega delovanja in odgovornosti pa je vse manj. Vsi trije temeljni stebri davoške zgodbe se vse bolj sesedajo vase. Toliko opevana globalizacija je v kapitalističnem centru povzročila sporno deindustrializacijo in stagnacijo, na periferiji pa silovit vzpon Kitajske in drugih. Tudi tehnološki razvoj in slovita Schwabova industrijska revolucija 4.0 vse bolj temeljita na razpršenem znanju in manj na premoči zahodnega finančnega kapitala. Sedanji kitajski fenomen Deepseeka ni zgolj Trumpova »budnica«, temveč napoveduje konec tehnološke prevlade zahodnega sveta. In na koncu davoški projekt političnega sodelovanja in ekonomskega povezovanja vse bolj rušijo ZDA, čeprav je WEF nosilec neoliberalnega »konca zgodovine«. Njegovo mehčanje kapitalizma s človeškim obrazom je prav letos trčilo ob Trumpa.
In res, Trump pooseblja antipod slovitega »davoškega človeka«. Njegov predsedniški šov v Washingtonu je najprej medijsko povsem spodrezal začetek davoškega srečanja. Potem so vsi nestrpno čakali na njegov četrtkov teatralni videonastop v slogu novega imperatorja sodobnega sveta. Ko v davoški svet sodelovanja postavite v ospredje zgolj svojo državo (America first«) in njene korporacije, zavrnete globalno politiko razogljičenja in pomen mednarodnih institucij, neposredno napadete EU in vsem grozite s carinami in protekcionizmom, potem tu ni pravega izhoda. Dejansko v Davosu nimate kaj iskati. Schwab resnično nima izbire. Trumpu in kapitalu bogatega sveta se ne more odreči, zato bo moral na novo zastaviti poslanstvo in vsebino WEF. Schumpetrovo »konstruktivno destrukcijo« davoškega kapitalizma bo zato treba zamenjati z »destruktivno konstrukcijo« novodobnega nacionalnega kapitalizma, politično platformo novih »tehnofevdalcev«.
Trumpove abotne lekcije »zdravega razuma« na drugi strani razkrivajo tudi drugo plat prevladujoče shizofrene politike. Recimo, da industrijskega razvoja in konkurenčnosti ni brez stabilne in poceni energije, na kar so v EU pozabili. Pokazal je, da tehnološki napredek digitalnih tehnologij potrebuje nove investicije in ne zgolj novih regulacij. ZDA digitalno zaupanje gradijo s 500-milijardnim paketom zasebnih sredstev Microsofta, Softbank, Oracla …, o čemer lahko EU zgolj sanja. V Davosu je Trump EU postavil na tehnološki zapeček, obtožil njeno birokracijo in zagrozil s carinami, če bo Bruselj oviral ameriške korporacije in zapiral svoje trge. Strateško partnerstvo z ZDA se sedaj meri v milijardah dolarjev in Savdijci so jih ponudili za začetek 700 milijard. Nafta je Trumpovo staro orožje. V nasprotju z EU želi končati vojno v Ukrajini z ozemeljskimi koncesijami Rusiji, prisilno sredstvo naj bi bila nižja cena nafte, ki kaznuje Moskvo. Dekadentni Evropi je preprosto povedal, da so poceni energetski viri temelj novega ameriškega vzpona in ZDA jih imajo, EU se jim je zaradi Rusije očitno odrekla. Draga energija pa ogroža evropsko konkurenčnost, politično je nevarnejša od Putina in Xija. Romanca med ZDA in EU se krha tudi drugod. V davoškem tednu je Trump pritisnil na Dansko, želi Grenlandijo, zlepa ali zgrda, EU ogroža vodilni zaveznik Nata. Zahteva višje izdatke za obrambo v Natu, tja do pet odstotkov BDP. Logično bodo sledili nižji izdatki za socialno državo in javni sektor, najprej v ZDA, kasneje v EU. Toda socialna demokracija je substanca EU, njen razkroj pomeni njen zlom.
Trump prinaša v Davos arhaične rešitve anarhokapitalizma in roparskih baronov s konca 19. stoletja. To ni Schwabova vizija novega sveta, toda za obstoj Davosa bo najbrž žrtvoval njegovo intelektualno doslednost. Toda hipokrizija je v Davosu doma. Trump ni »davoški človek«, je pa nesporni avtist WEF-a.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.