Komentar / Ho77ywood

Vlado Miheljak

14. 2. 2025  |  Mladina 7  |  Dva leva

»Ko se klovn preseli v palačo, ne postane kralj, ampak palača postane cirkus.«
 — Le Bron James s pomočjo turškega pregovora komentira ameriške norosti od Trumpa do prodaje Dončića (Instagram @kingjames)

»Eden od bolnikov na tem oddelku misli, da je Napoleon, drugi, da je general osvoboditelj San Martin, meni pa nihče ne verjame, da sem Maradona.«
 — Diego A. Maradona, pokojni argentinski nogometni as, o svojih slabih izkušnjah v času zdravljenja odvisnosti na psihiatrični kliniki v Buenos Airesu (Delo, 12. 8. 2004)

»Odločeni smo kupiti Gazo in si jo lastiti. Kar zadeva našo obnovo, bi lahko državam na Bližnjem vzhodu prepustili gradnjo dela ozemlja. Toda zavezani smo, da si jo bomo lastili, jo prevzeli in poskrbeli, da se Hamas ne bo vrnil.«
— Donald Trump, politični norec z grandomanskimi idejami, ki se je nastanil v Beli hiši, verjame, da ima mandat za razselitev prebivalcev Gaze in prizorišče množične morije spremeniti v mondeno riviero (MMC TVS, 10. 2. 2025)

»Kot izdajalec bi se počutil, če bi se sprijaznil s statusom quo oziroma z obstankom v neki coni udobja, kljub temu da sem spoznal, da se oddaljujemo od idealov, ki smo si jih zadali pred volitvami. Če bi torej kljub temu pogledal stran in molčal.«
— Ker je donedavni poslanec Svobode Tine Novak zaradi prelomljenih predvolilnih obljub stranke imel težave volivcem pogledati v oči, je prestopil v stranko Logarjevih Demokratov, kjer ostajajo zvesti predvolilnim obljubam in preventivno ne gledajo v oči (Večer, 7. 2. 2025)

Veste, kakšna je, takole čez palec, v neklinični eksplikaciji, razlika med nevrotikom in psihotikom? Nevrotik trpi zaradi namišljenih težav. Zaradi psihotikovih realnih težav pa trpijo drugi. Če vse skupaj prevedemo v jezik politike, nevrotični politiki trpijo zaradi težav in preizkušenj, pred katerimi se znajdejo, politični norci pa v dobri veri sejejo gorje drugim in v tem neizmerno uživajo. Donald Trump je obljubljal marsikaj norega in odbitega, a realnost je hujša od obljub.

Zato sem takoj po inavguraciji pod vtisom prvega predsedniškega nastopa (v kolumni Trumpetengold, Mladina, 24. 1. 2025) resignirano zapisal, da se bo »očitno Trumpova juha servirala bolj vroča, kot se je skuhala«. In če prelomljenim obljubam v politiki v največji meri botruje izguba poguma za soočenje s posledicami, je pretirana realizacija obljub neredko posledica izguberealitetne kontrole. Seveda nas je strah politikov in politike, ki prelomijo obljube. A še bolj bi nas moralo biti strah tistih, ki svoje obljube še nadgrajujejo. In nori »voditelj svobodnega sveta« je najbolj drastičen primer tega.

Svet je res čuden. Če v teh dneh sledimo ne samo slovenskim, ampak tudi ameriškim medijem, dobimo občutek, da je brezobzirna prodaja oziroma zamenjava Dončića večji problem od vse hujših Trumpovih izpadov. No, zamenjava je res nora in iracionalna. In povzroča med navijači Dallasa prave nemire in ulične proteste. Lahko bi rekli, da je bila zamenjava Dončića nekakšen simbolni test meja mogočega in dopustnega. Če je mogoče in dopustno menjati »nedotakljivega« Dončića, je mogoče vse. Tudi anektirati Kanado, vojaško zasesti Panamski prekop, napovedati trgovinsko vojno Evropi in svetu. In celo razseliti Palestince in okupirati Gazo.

No, kot veliki navdušenci nad košarko moramo vseeno z distanco gledati ne samo na košarkarsko rošado, ampak tudi na nacionalni in planetarni odziv. V Sloveniji je itak vzdušje tako, da sem začuden, da Golob, ki pravi, da je velik častilec Dončića, po tej nori menjavi ni sklical seje razširjenega sveta za nacionalno varnost. Ali pa vsaj poklical svojega novega prijatelja Trumpa, da prekliče prodajo, ki jo je izvedla družina njegove prijateljice in donatorke Miriam Adelson, ki ima v lasti večinski delež franšize. Očitki lastnikov Dallas Maverics Dončiću, da je zavaljen lenuh, ki ruši klubsko kulturo, so res odbiti. Dončić je v pretekli sezoni zasedel drugo mesto po številu odigranih minut na tekmo, s tem da je bil z naskokom najboljši strelec, drugi najboljši podajalec in kot razmeroma nizek zunanji igralec (Point Guard) celo med najboljšimi skakalci lige. A zgodba je ameriška do konca: poraz in ponižanje sta priložnost za triumf. Iz kavbojsko-podeželskega Teksasa se Dončić seli v bleščeči Los Angeles. S kraljevimi častmi ga je sprejel sam King James, kot kličejo velikega Le Brona, ter ga brez rivalstva in zavisti razglasil za svojega naslednika, kraljeviča, prestolonaslednika. Na hollywoodskem griču pa so na znamenitem napisu črki LL virtualno obrnili na glavo, da so asociirale Dončićevo številko dresa (77). Deležen je in bo še neslutenih časti. Amerika pač. A kralj bo princa tudi marsičesa naučil. Denimo tega, zakaj afroameriški igralci ne stojijo mirno in ne polagajo rok na srce, ko pred začetkom tekme intonirajo ameriško himno. Ne nazadnje tudi, zakaj ne bodo, če jim uspe osvojiti play off, odšli v Belo hišo na tradicionalni sprejem prvakov. Za kaj takega bo moral počakati vsaj še štiri leta.

Hja, pomorščaki pravijo, da je to, da začnejo ladjo zapuščati podgane iz podpalubja, najzanesljivejši znak, da je ta zabredla v težave. Podobno je v politiki, ko vladno koalicijo začnejo zapuščati poslanci in partnerske stranke.

Mimogrede, kdaj ste prvič, če sploh, slišali za ime Tine Novak?