Komentar / Samomor združene Evrope

Vlado Miheljak

21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Dva leva

»V mestu Washington je nov šerif. Pod Trumpom se morda ne bomo strinjali z vašimi stališči, vendar se bomo borili za vašo pravico, da jih javno izrazite.«
— Podpredsednik ZDA Vance je na varnostni konferenci v Münchnu obljubil, da bo novi šerif dobrohoten do evropskih muh in kapric (TVS, 14. 2. 2025)

»Kljub neposrednim pogovorom z Rusi Američani ostajajo zavezani zvezi Nato, od evropskih zaveznic pa pričakujejo končanje priskledništva in prevzemanje odgovornosti za varnost na lastnem pragu.«
— Veleposlanik Andrej Benedejčič meni, da ameriških sporočil ni treba dramatizirati. (MMC TVS, 18. 2. 2025)

»Lahko bi rekli, da so razmere resne, niso pa dramatične in še manj nepričakovane.«
— Vojko Volk je še enkrat potrdil, da je stanje slovenske diplomacije katastrofalno, toda še ne resno. (TVS, 17. 2. 2025)

Trump in še bolj njegovi najtesnejši sodelavci so Evropi v teh dneh točili slab viski brez ledu. Treznjenje bo mučno. Vizije rešitve »ukrajinskega vprašanja« novega svetovnega šerifa je brez diplomatskega leporečenja povzel ameriški obrambni minister, češ da »Združene države ne verjamejo, da je članstvo Ukrajine v Natu realističen izid dogovorjene rešitve … vrnitev na ukrajinske meje izpred leta 2014 je nerealističen cilj«. In to je to. Evropa pa se sedaj, ko je tri leta ali spala ali vlekla zgrešene poteze, priduša, da ne bi smeli o Ukrajini odločati brez Ukrajincev. Kako, prosim? Ne samo, da bodo Ukrajinci prišli za mizo kot poobedek, tudi EU bo, kot se je deprimirano izrazil kanclerski kandidat nemške CDU/CSU Friedrich Merz, posedena za »otroško mizico« (tako imenovano Katzentisch) ob mizi s pogrinjkom za odrasle. Zato Evropa ta čas ne rešuje zares Ukrajine, ampak svoj obraz.

In Putin ima v zadnjem obdobju spokojne noči, saj se mu uresničujejo tudi najbolj mokre sanje. Seveda je bila cena uspeha visoka – no, o njej se samodržci Putinovega kova ne sprašujejo –, dosegli pa so, kot sedaj kaže, več, kot so si še pred tedni realno lahko obetali. A vseeno. Trumpova Amerika ni pričakala Evrope »v zasedi« in jo zahrbtno umorila. Ne, to je bil filmski samomor iz zasede. In ni zares velik precedens, da se Amerika brez evropskih zaveznic pogovarja in pogaja s strateškimi tekmeci. To se ni zgodilo prvič. Precedens je bil Macronov sklic izrednega vrha izbranih držav. S tem je v celoti legitimiral Trumpovo soliranje in ignoriranje formalnih struktur in institucij ter simbolno začel demontažo Unije. Nekateri so to dojeli. Denimo Čehi in Romuni. Slovenska diplomacija in politični vrh pa sta po nojevsko potisnila glavo v pesek. Vojko Volk je na tiskovki streljal kapitalne kozle. Še huje je z Benedejčičem. Tudi če odmislimo njegovo že kar žaljivo banalno analizo razmer, se je treba vprašati, čigave interese zastopa oziroma predstavnik koga je? Ali je predstavnik Slovenije pri Natu ali predstavnik Nata oziroma kar ZDA v Sloveniji? No, zdi se, da je resnost nove realnosti vsaj nekoliko dojela zunanja ministrica, zlasti pa predsednica države, ki je ogorčeno sporočila: »S tem sklicatelji pariškega vrha svetu dokazujejo, da niti v Evropi države niso obravnavane enakopravno.« In odziv Golobovega kabineta? Vojko Volk je rekel, da nastop predsednice ni bil »usklajen z nami«. S kom? Z Volkom?! Nakar je še butnil, češ da Macronov neformalni vrh izbrancev »ne odloča o ničemer«. »Edina ustanova, ki odloča in sprejema sklepe, je Evropski svet.« Res perverzna šala. Glede na vse, kar je mesece govoril o vojni v Ukrajini in vojni v Gazi, bi moral Volk (pa tudi Benedejčič in še kdo) v prihodnje v javnosti nositi papirnati škrnicelj na glavi.

Pred tremi leti sem v prvi kolumni po ruskem napadu na Ukrajino (4. 3. 2022) napisal, da »Zahod dela vse, da bi Ukrajino vojaško okrepil in ji omogočil čim daljše vojaško preživetje. Očitno je pripravljen na žrtvovanje – do zadnjega Ukrajinca.« Krilatica »do zadnjega Ukrajinca« je medtem »ponarodela«. A kot prognostično točna se je predvsem potrdila predpostavka o čim daljšem vojaškem preživetju. Torej ne o pomoči do (končne) zmage, ampak o prolongiranju spopadov. Najglasnejši nasprotnik morebitnega sporazuma je bil junija 2022, ko se je nakazovala potencialna možnost dogovora, Boris Johnson. A tudi drugi evropski politiki niso želeli in iskali za Ukrajino sprejemljivega zaključka vojne, za Ruse pa možnosti častnega umika. In tri leta kasneje? Petina zasedenih ozemelj Ukrajine ostaja ruska. Sankcije Rusiji bodo ukinjene. Američani bodo, za povrnitev stroškov triletnega oboroževanja, zasegli polovico ukrajinskih strateških rudnin in mineralov. Reparacije za vojaško pomoč?! Predvsem pa je srhljivo več mrtvih in ranjenih ljudi, človeških in družinskih tragedij, porušenih mest in vasi ..., da bi dosegli tisto, kar je bilo na mizi konec pomladi 2022.