Komentar / Prihodnost je tu
Če se bojimo, da bo tehnologija uničila planet, je to zgolj zato, ker si to želijo kapitalisti
Večino mojega življenja so popularno kulturo spremljale zgodbe o apokaliptični prihodnosti, v kateri vsemogočni računalniki zasužnjijo človeštvo in spremenijo Zemljo v smodečo se pustinjo. V nekaterih verzijah antagonizma med organskim in mehanskim življenjem se ljudje še upiramo – v Kubrickovi Odiseji astronavt izklopi zloveščega računalniškega pilota HAL-a, v Iztrebljevalcu poteka lov na uporniške kiborge … a prepričljivejši so bili vedno scenariji, v katerih zmaga tehnologija: Terminator je prišel iz prihodnosti, v kateri se nam je superinteligentno omrežje Skynet uprlo z jedrskim napadom, v Matrici je umetna inteligenca zmagala v vojni s človeštvom in nas spremenila v svoj energetski vir … Te zgodbe so vedno zaznamovane tudi s časovno nedorečenostjo – zmaga računalnikov se je že zgodila, mi tega samo še ne vemo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Večino mojega življenja so popularno kulturo spremljale zgodbe o apokaliptični prihodnosti, v kateri vsemogočni računalniki zasužnjijo človeštvo in spremenijo Zemljo v smodečo se pustinjo. V nekaterih verzijah antagonizma med organskim in mehanskim življenjem se ljudje še upiramo – v Kubrickovi Odiseji astronavt izklopi zloveščega računalniškega pilota HAL-a, v Iztrebljevalcu poteka lov na uporniške kiborge … a prepričljivejši so bili vedno scenariji, v katerih zmaga tehnologija: Terminator je prišel iz prihodnosti, v kateri se nam je superinteligentno omrežje Skynet uprlo z jedrskim napadom, v Matrici je umetna inteligenca zmagala v vojni s človeštvom in nas spremenila v svoj energetski vir … Te zgodbe so vedno zaznamovane tudi s časovno nedorečenostjo – zmaga računalnikov se je že zgodila, mi tega samo še ne vemo.
Prepričanje, da bo o usodi človeštva odločala vojna z umetno inteligenco, pa ni le predmet nostalgičnih hollywoodskih spektaklov. V tehno-investitorskih krogih Silicijeve doline se že dobro desetletje ukvarjajo z uganko »Rokovega basiliska«: ali se ne bi umetna inteligenca, ki doseže singularnost in postane vsemogočna, vrnila v naš čas in pobila ljudi, ki ovirajo njen nastanek? To banalno reciklažo scenarija Terminatorja, ki je zakrožila po geekovskih forumih, so nekateri označili za »najgrozljivejši miselni eksperiment v zgodovini«, saj naj bi poznavalce potiskala v blaznost – ali smo zdaj, ko imamo to znanje, dolžni razvijati AI ali bi se morali proti njej boriti? Pred kratkim je z Rokovim basiliskom obsedena sekta računalničarjev celo zakrivila več umorov po Ameriki. Kot večina online idiotizmov pa se je tudi ta znašla na radarju Elona Muska, ki ga je skupaj s spletnimi subkulturniki strah računalniške apokalipse.
Musk je bil skupaj Petrom Thielom, Samom Altmanom in drugimi tehnomilijarderji soustanovitelj Open AI, ki naj bi etično in varno razvijala tehnologije umetne inteligence. Ustanovitelji so skupaj s stotinami znanstvenikov celo podpisali poziv vladi, naj uvrsti »tveganje človeškega izumrtja zaradi umetne inteligence« med svoje glavne skrbi.
Za razred investitorjev je tehnološka apokalipsa stvar prihodnosti, pred katero nas morajo obvarovati, večina človeštva pa se z njo spoprijema danes. V ZDA trenutno odpuščajo stotisoče delavcev javnega sektorja in ukinjajo programe, od katerih je dobesedno odvisno preživetje človeštva. Prejšnji teden je tako odmeval škandal, ko so odpustili stotine delavcev Nacionalne administracije za nuklearno varnost, ki nadzira ameriške zaloge jedrskega orožja. Podoben pretres so doživeli tudi v Centru za nadzor bolezni in drugih zdravstveno-raziskovalnih inštitutih. Ukinjajo se okoljske in energetske agencije, socialni programi, sistemi krizne pomoči … To niso izgube delovnih mest zaradi napredka računalnikov, ampak politično motivirane čistke, ki jih izvajajo aparatčiki iz Muskove agencije, »Oddelka za vladno učinkovitost« (DOGE). Gre za posebno paradržavno enoto, sestavljeno iz mladih računalničarjev, ki imajo nalogo, da z rezi izničijo ameriški proračunski primanjkljaj … tudi če ima to za posledico podnebno, jedrsko ali zdravstveno katastrofo. Terminator iz prihodnosti, ki je prišel kaznovat nasprotnike robotske diktature, je bil že ves čas med nami – ime mu je Elon Musk.
Milijarderji nam radi govorijo o diktatu tehnološkega razvoja, kot da gre za zgodovinsko nujnost, ki jo lahko le pobožno spremljamo in upamo, da se nas usmili. V resnici pa je nasprotno: ekonomski in politični procesi so tisti, ki narekujejo razvoj tehnologije in kaj bo ta ustvarila. In če se danes bojimo, da bo ta uničila planet, je to zgolj zaradi tega, ker si to želijo kapitalisti. Vladajoči razred najmočnejše države na svetu je danes sestavljen iz lastnikov tehnoloških podjetij, ti pa svoje resurse uporabljajo za razkroj javnih sistemov, uničevanje delovnih mest in odpravo regulacij, ki ovirajo njihove dobičke. Temu primerno neumno vlogo igrajo tudi orodja umetne inteligence: namesto dejanskega iskanja optimalnih načinov vodenja države algoritmi agencije DOGE iščejo vladne ustanove, ki imajo v nazivu preveč »woke« izraze (kot na primer »trans(ition)«, »climate« ali »safety«), ter jih postavljajo na seznam za reze. Še tako sofisticirana tehnologija v rokah kapitala postane primitivno orodje.
V filmih o umetni inteligenci me je vedno ob živce spravljal nepojasnjen paradoks: zakaj vsemogočni računalniški um z neskončnim znanjem nikoli ne ustvari ničesar pametnega? Namesto bleščeče obnove planeta ali osvajanja novih galaksij se robotski gospodarji zadovoljijo z upravljanjem opustošene in v večno temo zaklete Zemlje – vse njihovo znanje je namenjeno vladanju gorečemu kupu kamenja. Ta logika mi je postala jasna šele danes, ko imamo priložnost gledati nosilce računalniške diktature na delu. Elon Musk, ki je leta pridigal o futurističnih napravah in kolonijah na Marsu, je s prihodom na oblast svoje ambicije omejil na enako politiko kot vsi dosedanji konservativci: varčevanje in fiskalna disciplina. Tako kot neoliberalci pred njim tudi Musk nima nobene ideje, kaj storiti s svetom, razen da razbije še preostanek javnih sistemov, razdeli odpadne dele med partnerska podjetja ter si tako napihne vrednost delnic. In bolj ko človeštvo tepejo krize, hitreje se lahko javno bogastvo pretaka v žepe zasebnikov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.