Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 15  |  Pamflet

Komentar / Pogreb racionalnosti

Medijski zakon, kontrola vladavine prava, CO in odmevi samohvale

Mojster surealizma Louis Bunuel je znameniti film Mlečna cesta začel s prizorom, ko dva klateža prosita mimoidočega gospoda za miloščino. Ta vpraša prvega, če ima kaj denarja, in ko ta zanika, mu zabrusi: nimaš nič in ne boš imel nič. Drugi se kajpak pohvali in iz žepa privleče nekaj novcev, dobrotnik mu stisne v roke nekaj bankovcev, rekoč: ti boš imel še več.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 15  |  Pamflet

Mojster surealizma Louis Bunuel je znameniti film Mlečna cesta začel s prizorom, ko dva klateža prosita mimoidočega gospoda za miloščino. Ta vpraša prvega, če ima kaj denarja, in ko ta zanika, mu zabrusi: nimaš nič in ne boš imel nič. Drugi se kajpak pohvali in iz žepa privleče nekaj novcev, dobrotnik mu stisne v roke nekaj bankovcev, rekoč: ti boš imel še več.

Tako film izpred pol stoletja, ki pa je zaživel v režiji voditeljice stranke Levica in kulturne ministrice Aste Vrečko. V predlogu medijskega zakona je postavila zahtevo, po kateri lahko državno pomoč dobijo le mediji, ki imajo vsaj tri zaposlene. Vlada torej podpira lastnike treh največjih dnevnikov: Kolektor, DZS in Odlazkove korporacije, medtem ko so mali spletni časopisi izločeni. Država v imenu pluralizacije daje bogatim namesto revnim.

A to ni vprašanje moraliziranja, številni nekoč odpuščeni novinarji so našli delovni angažman tako, da so sami ustanovili nove medije, jasno drobne, ki pa prinašajo v medijsko ponudbo širino in številne drugje zamolčane fakte in poglede. Naj si bo Peter Jančič s Spletnim Časopisom, Igor Mekina z Insajderjem, Dejan Steinbuch s PORTAL +, medijski feniks Bojan Požar in številni drugi.

Kaj je za demokracijo bolje: da nam prinašajo vesti le velike TV hiše in politični dnevniki Delo, Dnevnik, Večer ali da ima publika na voljo še mnoštvo malih medijev? A v tekmi za pozornost bralcev in gledalcev zdaj nastopi vlada, ki bo še posebej pomagala dominantnim!??

Slovenijo je obiskala uradna delegacija največje evropske ljudske stranke z misijo preveriti lokalno stanje demokracije. Ta se je v uradnem nastopu se je čudila, da predstavniki vladajoče koalicije z njo niso hoteli komunicirati, vsebinsko pa se je začudila, kako da je vlada za tretjino znižala proračun Računskemu sodišču, zakaj so v parlamentu obravnavali stotino zakonov po izrednem postopku, ki izključuje širšo javno polemiko, in izrazila skrb za pluralnost in svobodo medijev, sploh, ker Ustavno sodišče že tri leta ne obravnava zahteve po presoji aktualnega zakona o RTV SLO. Osrednji mediji so o misiji sicer korektno poročali, a pridodajali, da nima teže, da gre za politično dejanje ene same evropske stranke. Toda: ali je ta pogled od zunaj irelevanten? Vodjo skupine in švedskega evroposlanca Tomasa Tobeja so opozorili, da je kar nekaj poslancev opozicijske SDS izrekalo homofobna stališča. In tu se je dogodil šokantni preobrat: mož, ki je deklarirani gej, tudi poročen s partnerjem, s katerim je adoptiral dva otroka, je to perspektivo zavrnil, češ, da oni tu in zdaj presojajo stanje demokracije. Ko torej evropski politik-gej v delovanju aktualnih slovenskih oblasti izrazi skrb nad stanjem vladavine prava v Sloveniji, je alarmantno!

Osrednja medijska topika je bila vest, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić hotel imenovati Zorana Jankovića za predsednika srbske vlade in da nanj računa kot na bodočega predsednika Srbije. Novinarji in politiki, ki se ne ukvarjajo vneto s samopašnostjo ljubljanskega župana v mestnih rečeh, so ga tokrat prerešetali.

Medtem pa se je razkrilo, da se je kontaminacija pitne vode v Logatcu dogodila na območju lokalne avtopralnice. In komunalno podjetje je skrbno poseglo, ko je na izpostavljenem območju vgradilo nov nadomestni protipovratni ventil na internem vodu avtopralnice. Seveda pa nobene preiskave, kako lahko stoji avtopralnica nad vodnim zajetjem, kdo je tam dovolil to gradnjo in kdo je opravil okoljsko presojo?

Istočasno je pred parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi C0 pričal inženir tehniške fizike Miran Novšak, ki je osebno opravil analizo gradnje in ugotovil, da kanalizacijske cevi niso položene ravno, ampak da so položene kot vratca pri slalomu, ponekod v pravem kotu, in da že zdaj položene cevi niso zatesnjene, ampak imajo na oko opazne špranje. Je bila osrednja medijska vest, da Jankovićev kanal preti z uničenjem vodnega zajetja Ljubljane? Nak, ključno je bila zahteva, da župan osebno pokaže pismo podpore Vučiću in vprašanja, o njegovi karieri v Srbiji. Seveda bi kdo ugovarjal, da inženir Novšak pretirava, toda če je v igri vodna preskrba prestolnice, potem je ustanovitev strokovne komisije, ki bi preverila samo vgraditev kanalizacijskih cevi, tako drobna investicija, ki jo bo racionalna družba izvedla. Evropska komisija preventivno nagovarja prebivalstvo, da si pripravi zaloge hrane za nekaj dni, medtem ko slovenska vlada ignorira minimalno skrb pred okoljsko katastrofo izgubo pitne vode v Ljubljani.

V zadnjem tednu je sicer pred mediji paradiral predsednik vlade Robert Golob. Na poslansko vprašanje, kako da so po reformi, ki naj bi dvignila najnižje plače javnim uslužbencem, te še nižje, je pozval vse zaposlene, ki sem je plača znižala, naj se neposredno obrnejo na ministrstvo za javno upravo. -!!!?????? Tega še Bunuel ni znal posneti. Premier, ki lansira zakon, ki bo avtomatično vsem popravil najnižje zaslužke, zdaj poziva, da naj posamezniki pridejo na ministrstvu, kjer bodo rešili njihove probleme. Mož je državo iz stanja zakonske ureditve pretvarja v pašaluk, kjer bodo uradniki mimo zakonov vsakemu posebej popravili plačo. Sprejel je zakon, ki ne deluje, mediji pa tega nočejo opaziti.

Ko je v intervjuju na nacionalki blestel s hvalo svoji zdravstveni reformi, se na vprašanje o realnosti čakalnih vrst ni oprl na uradne statistike, ampak izjavil: imamo neposredne odzive bolnikov, sami pacienti nam pravijo, da je čakalni čas za mnoge od njih precej skrajšan.

Ko premierova osebna ocena šteje več od uradnih statističnih podatkov, gledamo pogreb racionalnosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.