Komentar / Pamet naše pameti

Janko Lorenci

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Kolumna

Italijanski Il Foglio je nedavno izdal časopis, ki ga je vsega napisala, uredila, oblikovala umetna inteligenca. Na prvi strani je med drugim obdelala italijanske trumpiste in Putinove velike prevare v zadnjih 20 letih.

Še polno takih stvari se dogaja. Britanska vlada razvija program, ki naj bi določal potencialne morilce. Digitalno prepoznavanje obrazov postaja rutinski način identifikacije in nadzora. Muskov Neurolink se trudi možgane povezati s pametnimi telefoni. Umetna inteligenca (UI) se na veliko uporablja v propagandi in vedno teže je ugotoviti, kaj je res in kaj ni. Deloma je digitalno že mogoče meriti tudi čustva. Itd., itd. Vedno novi bizarni, strašljivi in obetavni načini rabe UI se kar prehitevajo.

Skratka, sredi nove tehnološke revolucije smo. UI je poleg poljedelstva, kolesa, parnega stroja, elektrike, jedrske energije morda najpomembnejši tehnološki dosežek doslej. Je izum, ki ta čas skupaj s podnebno krizo in premeščanjem geopolitične moči spreminja svet. Trenutno se bolj zavedamo drugih dveh velikih procesov našega časa, a življenje nam bo morda najbolj spremenila prav umetna inteligenca.

Razvija se – deloma že sama – tako hitro, da osuplja celo svoje ustvarjalce. A že zdaj je skoraj nepogrešljiv del vsakdanjosti – si je še mogoče zamisliti dan brez pametnega telefona? A kot vsaka tehnologija je dvorezna – lahko je koristen pomočnik, mogoče jo je zlorabiti. Zdravnikom pomaga zdraviti, vojakom ubijati. Že v doglednem času bo najbolj spremenila svet dela – spet z mešanimi učinki. Lajšala bo pomanjkanje delovne sile zaradi staranja prebivalstva, hkrati pa povečala moč in izkoriščevalnost delodajalcev. Ljudi bo izrinjala tudi v izobrazbeno zahtevnih poklicih, s tem ogrozila srednji razred in ga spreminjala v prekariat/proletariat. Že zdaj posnema celo božansko iskro umetnikov. Skratka, človek bo z razvojem UI na marsikaterem področju postal odveč.

Med slabimi platmi UI je praviloma spregledana njena materialna razsežnost, saj si jo predstavljamo kot nekaj nesnovnega. Vendar ima močan materialni in ogljični odtis; je velik porabnik redkih zemelj, energije in vode, pa tudi nadležen odpadek. Je skratka sporna, a če prespiš njen razvoj, ti bo trda predla.

Čeprav brez nje ne gre, ostaja odnos do nje mešan. Malo iz nekakšnega ranjenega ponosa – je človekov izdelek, a ga deloma že prekaša. Malo, ker je tekmec na trgu dela in ker jo je mogoče zlorabiti. Malo tudi iz strahu, v kaj se bo razvila. Že zdaj obvlada logiko, ima dar govora, zna se učiti sama in ve toliko kot milijon ljudi skupaj. In se še naprej izboljšuje oziroma jo izboljšujejo strokovnjaki, ki pa še sami dobro ne vedo, kako pravzaprav deluje. Tako ni čudno, da ostajajo živi strahovi, da bo ta nenavadna pamet naše pameti lepega dne v vseh pogledih prerasla človekove sposobnosti in mu postala nevarna.

Kdaj se utegne to zgoditi, ne ve nihče in na to kočljivo vprašanje bo lahko, če bo, odgovorila samo UI – naglo napredujoča in nepredvidljiva. To je psihološko kar zagatno stanje.

Njenega razvoja pa očitno ni mogoče ustaviti. Deloma zaradi koristi, ki jih že prinaša, in potencialov, ki jih ima. Še bolj zaradi ostrega tekmovanja na tem področju. Razvoj ta čas obvladujejo tehnokorporacije v trumpovski Ameriki in Kitajska, ki z UI že nadzoruje svoje prebivalstvo. Že samo to tekmovanje onemogoča, da bi UI vsadili nekakšne omejitve, ki bi preprečile, da bi se uresničil črni scenarij osamosvojene UI. Evropa se za take omejitve in nadzor zavzema, vendar je v digitalnem razvoju zaspala.

Ne glede na osupljivi razvoj je umetna inteligenca za zdaj tehnologija omejenih zmogljivosti in nič več. To pomeni, da je od človeka odvisno, kaj vse bo prinesla njegova morda največja in hkrati najkočljivejša stvaritev. Zdaj se postopoma bližamo odločitvi, kako bomo kot družba ravnali z UI. Ali bo pomenila napredek za vse ali pa se bodo z njo še povečale razlike v posamičnih družbah in globalno. Pri vsaki revoluciji so eni na izgubi, drugi na boljšem. Tako je tudi z digitalno revolucijo. Glede na to, kdo obvladuje razvoj umetne inteligence, in glede na to, da je tudi v ozadju digitalnega dogajanja družbeni red, ki forsira zasebno, ne pa javno in skupno, za zdaj kaže, da bo izgubarjev bistveno več kot dobičkarjev. Z drugimi besedami, z umetno inteligenco se bodo socialne in razvojne razlike najbrž še povečale.

To med drugim pomeni, da se bosta še naprej zaostrovala omenjena procesa, ki skupaj z UI spreminjata svet – spopadanje za geopolitično prevlado in podnebna kriza. Vse troje dogajanje se prepleta in vpliva drugo na drugo, v glavnem prej slabo kot dobro. Kaj se bo iz tega prepleta izcimilo na koncu, ne ve nihče. Jasno pa se zdi nekaj. Potenciali umetne inteligence so veliki, a sama nas iz sedanjega kaotičnega pogrezanja ne bo rešila; slepa vera v njeno vsemoč, ki nam jo vsiljujejo tehnomilijarderji, je prazna in samo njim v korist. Glavni bo moral biti človek, njegova lastna pamet in nekaj srca.