Lovci na nagrade
Priložnostni govornik, menedžer iz rokava in gradbeni inženiring
© Tomaž Lavrič
Ob dnevu holokavsta je govoril predsednik Državnega sveta. Poudarek gospoda Blaža Kavčiča pa niso bili taboriščniki, ampak očitek hrvaški državi, da se ni opravičila Sloveniji zaradi zločinov ustaškega režima. Bivši politik druge lige v LDS, ki se je vrnil na politično sceno pod krinko zainteresirane javnosti, ki izbira državne svetnike, je vsekakor dosegel trenutek slave. Dva dni so vsi govorili o njem, mediji so ga citirali in z njim polemizirali, na pol odrekla se ga je celo matična LDS, gostoval je v »Odmevih« in v hrvaški oddaji »Otvoreno«. Tam je doživel popolno blamažo, ko je kot v kurniku sedel v ljubljanskem studiu in čakal, da ga voditeljica sem ter tja vpokliče v diskusijo. Ko je že kazalo, da je za silo preživel, je doživel tuš, ki ga ne bo pozabil. Nič ni pomagal gostilniški poklon voditeljici, kako da je šarmantna, iz oddaje ga je namreč odslovila z besedami: »Vaše teze so v oddaji naši zgodovinarji pobili, vi pa ste postali zvezda, s čimer je vaš cilj dosežen.« Predsednik svetnikov je zajel sicer sapo, hotel protestirati, toda iz zagrebškega studia so mu odklopili zvok, ga še za hip pokazali, kako je nemočno obsedel pred kamero, in se nato vrnili v matični studio.
Seveda klasična aroganca in manipulacija HTV, toda razlog blamaže je v resnici sam Kavčič, ki je začenjal verjeti, kako zgodovinske besede, da je bil izrekel.
Nazaj na začetek: kaj ga je sploh avtoriziralo za osrednjega govorca ob spominskem trenutku na holokavst? Je o tem napisal kakšno knjigo, se leta posvečal študiju, proučeval usode taboriščnikov? Nič od nič. Po najslabši tradiciji praznikov NOB, ko kot osrednje govorce vabijo politike iz vrst LDS; SD, Zaresa in Desusa, so tokrat izbrali njega kot nosilca visoke državne funkcije.
V istih dneh je v javnost pricurljala vest, da je med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo tudi pisatelj Boris Pahor. Mož, ki je preživel več nacističnih taborišč in ki o fašizmu in nacizmu piše knjige že sedemdeset let, ni primeren govornik za slovensko proslavo. Nič ga ne legitimira tako kot gospoda Blaža Kavčiča. Pred tednom je bil sicer vabljen pred pariško publiko, kjer sta skupaj z madžarskim pisateljem Imrejem Kerteszem govorila o bivanju taboriščnikov, tudi o njihovi zapostavljeni usodi po vojni, ko so slavili samo bojevnike z orožjem, medtem ko so zebraste ujetnike puščali ob strani tudi antifašistični zmagovalci.
Klavrna pojava Blaža Kavčiča ni samo njegova esenca, ampak tudi resnica slovenskih zgodovinskih proslav, ki so vedno znova poligon za aktualne politične spopade. Kjer za govorniške heroje postavljajo prazne like politikov, ne pa osebnosti s substancialnimi izkušnjami in refleksijami.
Ta hip so v državi sicer osrednja tema astronomske plače menedžerjev. Prvi na listi negativcev je kajpak Marjan Kramar, ki čaka na nagrado milijona evrov. Danes se vesoljna javnost čudi: zakaj? kaj je sploh naredil?
Toda še večje čudo je bil pred petimi leti, ko so ga postavili za čelnika največje banke? S kakšnimi referencami se je povzpel na vrh NLB, kaj je pred tem počel v bančništvu? - V osemdesetih letih je bil direktor sektorja za plan in analize v LB Trbovlje. -!???????????????????????? S takšnimi delovnimi izkušnjami ne bi leta 2004 postal niti vodja poslovalnice NLB v Šiški! Kako je potem sploh lahko prišel na najvišji bančni vrh? Preprosto, bil je dolgoletni sodelavec predsednika Janeza Drnovška, tako da ga je vrhuška iz vrst LDS katapultirala na direktorski položaj.
Kje so bili takrat osrednji mediji????? Njihova toleranca do potez vladajoče LDS je bila očitno brezmejna. Tudi veliki solastnik belgijska KBC ni imela zadržkov, da njihovo lastnino vodi nekdo brez resnih izkušenj vodenja velike banke. Sedenje po političnem delegiranju v nadzornih svetih pač ni profesionalna kvalifikacija.
Kot mali ljudski junak zdaj nastopa minister Zaresa Matej Lahovnik, ki dnevno biča visoke menedžerske zaslužke. Toda, zakaj nesramno velike plače niso bile že poprej tema političnih spopadov? Ali so problematične šele danes, ne pa lani in pred desetletjem? Doslej je vladal kult menedžerjev. Po najbolj trivialni shemi: če bo menedžer bogato nagrajen, bo tudi podjetje uspešno. Z implicitno grožnjo, da bodo v nasprotnem najboljši menedžerji odšli v tujino. Z Župančičevo patetetiko: več ne bo jih uzrlo slovensko oko.
Značilnost slovenske ekonomije je bila odsotnost kakršnekoli tekme za položaj menedžerjev. Takih, kot je bil Kramar, bi se lahko prijavilo sto, in nadzorni svet bi lahko izbiral med stotero biografijami in poslovnimi vizijami. Prva Pahorjeva kadrovska poteza pri NLB je bila starodrnovškovska izbira Draška Veselinoviča, saj so izbiro tako pomembne figure opravili v štirinajstih dneh.
Poleg demokracije izbire je drugi tabu slovenskega gospodarstva patologija skrivanja menedžerskih plač. Zakaj naj bi bile plače skrivnost? Če je nekdo sanjsko uspešen, potem bo racionalnost njegovega plačila pretehtala nad morebitno nevoščljivostjo. Še zlasti v časih, ko podjetja napovedujejo odpuščanja in krčenja plač. V okolju, kjer nadzorniki po vrsti pretiravajo s plačami direktorjev; za pol nižje bi se jih še vedno prijavilo ducat, je medijski in ljudski nadzor nad brezmejnimi zaslužki izbrancev edini stabilni korektiv.
Povsem zunaj sistema pa je ta hip ljubljanski župan. Zadnjič je s četico svojih svetnikov razsodil v sporu s krajani Dravelj in podjetjem »Lesnina inženiring«. Prvi bi radi še naprej živeli v četrti z nekaj zelenja in tratami, medtem ko bi jim podjetniki radi postavili tri vrste nebotičnikov in sanjsko obogateli. Kakšna je bila torej modra odločitev najvišjega predstavnika meščanov? Preprosto se je postavil na stran kapitala in s svetniki odločil, da naj med meščane pošljejo buldožerje in bagerje, da jih zazidajo z novimi stolpiči.
Stranka Zares se od ustanovitve proklamira kot drugačna stranka, ki je občutljiva za okoljske in človeške vrednote. Tudi v danem primeru je bila na strani ljudstva. Toda njeni ljubljanski svetniki so podprli Jankovićevo betonizacijo Ljubljane. In reakcija? Je vrh stranke Zares iz svojih vrst izključil svetnike, ki na Listi Zorana Jankovića upogljivo dvigajo roke v korist velekapitala? Nak, tega še niso opazili, Ljubljana je na drugem planetu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.