V rokah pobratima
Od Venezuele do ZDA in Afganistana, od Slovenije skozi rimske običaje pa tja do Kitajske
© Tomaž Lavrič
V Venezueli so izvedli referendum, na katerem je večina odločila, da lahko na predsedniških volitvah kandidira vsakdo brez omejitve mandata. Praktično to pomeni, da aktualnemu predsedniku Hugu Chavezu ne bo treba po koncu zdajšnjega mandata apriori zapustiti položaja, da je načelno torej lahko dosmrtni predsednik. Svetovni in slovenski mediji so bili neizprosni do te avtoritarne spremembe. Upravičeno, toda Chavez ni odpravil demokracije, na naslednjih volitvah ima njegov protikandidat vsaj načelno možnost, da ga zamenja na čelu države. O predsedniku še naprej odloča ljudstvo na volitvah. Toda veliki slovenski mediji so do Chaveza neizprosni. Nenavadno, v Jugoslaviji je vladal Josip Broz Tito - po ustavi 1974 je bil celo dosmrtni predsednik, ki v državi sploh ni dovoljeval opozicije -, vendar ga večina medijskega javnega mnenja še vedno prikazuje kot frika in ne kot diktatorja. Diktator je kakopak Chavez.
Sodobni mesija ameriški predsednik Barack Obama je že v prvem mesecu mandata odločil, da pošlje še dodatnih 17 tisoč vojakov v Afganistan. Se je nanj usula ploha puščic, da nadaljuje Bushev militarizem? Nak, povsem neboleče za njegov imidž. Pri čemer je pomenljiva njegova argumentacija: v Afganistan mora poslati dodatne vojaške sile, da bo uničil teroristično bazo, ki bi lahko napadla ZDA. - ??? Od 2001 naprej Al Kaida ni uspela več udariti po Ameriki, sedem let je že Afganistan okupiran in pod proameriškim režimom, afganistanski borci Al Kaide že leta ne sežejo prek meja svoje države, toda ameriški predsednik je vseeno sklenil, da je situacija tako nevarna za ZDA, da mora v vojno vključiti še eno vojaško armado! Ravna kot Nixon v Vietnamu, le da so slednjega evropski mediji črtili, Obami pa še naprej pojejo hvalnice.
Danes je fenomen apriornih političnih pozitivcev. Da bi pokazal, kako je njegova vlada naddemokratična, je premier Borut Pahor ustanovil kadrovsko akreditacijsko komisijo (Kas). Pred tednom je njegov pribočnik Milan Cvikl napovedal sedmerico novih Kasov, ki bo bdela nad strokovnim in nepolitičnim izborom javnih funkcionarjev. V zadnjih dneh pa odjekne prava bomba. Država je namreč iskala novega generalnega direktorja policije, na njen razpis se je prijavilo sedem kandidatov, uradniški svet je preveril njihove strokovne kompetence in jih prenesel policijski ministrici. Sedem profesionalcev - torej lahka izbira za Katarino Kresal. Nikakor, prva dama policije je odločila, da so sicer v redu, da pa nikogar ne mara. Noben izmed kandidatov ni uspel osvojiti njenega srca. Izbor direktorja policije se je tako sprevrgel v izbor Katarini najbolj všečnega uniformiranca!
In kaj stori predsednica LDS, stranke, ki se ima za najbolj demokratično stranko v državi? Da spisati nov razpis, v katerem bi vnaprej določila tiste lastnosti, ki jih mora kandidat imeti, da bo primeren generalnega šefa policije? Nasprotno, postavi začasnega v.d. direktorja gospoda Janka Gorška in že vnaprej razglasi, da bo njega postavila tudi uradno za primusa policije.
Nonšalantno napove, da bo zahtevala spremembo zakona, po katerem bo ukinila uradniški svet in bo odslej sama odločala o postavitvi najvišjega med policaji. ???????? Kakšne kompetence pa imajo gospa ministrica? Gospa, ki je še pred dobrim letom delala v odvetniški pisarni, a ne kot slavna odvetnica v borbi zoper policijsko nasilje, je naenkrat najbolj strokovni ocenjevalec policijskega dela? In to političarka, ki ne slovi po svoji razgledanosti; v predvolilnem so-očenju npr. ni imela pojma, kdaj se je začela parlamentarna demokracija na Slovenskem.
Je že isti dan ponudil svoj odstop agens movens Kasnega sistema Milan Cvikl? Je že isti večer zarobantil premier, da v vladi ne bo gledal samopašnih ministrov??? So se istočasno zaslišale salve medijske kritike nad voditeljico liberalne demokracije?
Premier Pahor je bil v teh dneh na velikem državniškem obisku. V Ljubljani je namreč obiskal mestnega glavarja. Prizor je bil teatraličen. Namesto, da bi se z limuzino pripeljal pred magistrat, je moral z opravo ministrov pripešačiti na Prešernov trg, kjer jih je pričakal sam župan Zoran Janković, ki jih je sijoč od veselja gnal skozi mesto. Predsednik vlade in trije ministri so se pokorili kapricam župana, ki je deloval kot rimski imperator, ki skozi Rim zmagoslavno žene podrejene kralje, ki jih zajel v veliki bitki.
Župan Janković ima seveda razlog za svoje pirovanje, lahko si je dovolil nekaj, kar ne pade na misel živi duši. V času velike krize je premier znižal plače članom svojega kabineta, za en plačilni razred je sklatil dohodke ministrom in poslancem, v zanj bolečo varčnost je primoral celo predsednika Danila Türka, šolnikom je napovedal, da ne bo nič s predvidenimi povišicami, stavkajočim sodnikom je nakazal, da naj ne računajo na povečanje plač, delavcem je namenil sklep o zmanjšanju regresa, njegov šolski minister je priškrtnil denar za univerziado v Mariboru, študentom so zmanjšali subvencijo za prehranske bone, za celotno administracijo je napovedal drastično klestenje izdatkov, upokojencem je odpravil draginjski dodatek, nadzornikom velikih družb je odpravil nagrade, direktorjem bank in državnih podjetij drastično znižanje plače. Novi šef NLB Draško Veselinovič je zadnjič na nacionalki prisegal, da pristane na vse, da bo magari brez nagrade in da si bo krepko znižal plačo. Paradni konj, kot je »Gorenje«, napoveduje znižanje plač in odpuščanje, v prekmurski prestolnici sporoča »Mura«, da bo odpustila več kot 600 delavcev. V času, kjer se je za vse začela doba manjših zaslužkov, se najde junak, ki hoče več! Župan Zoran Janković terja od premiera, da mu za vsako leto, ki ga je preživel pod vladavino Janšo povrne po 60 milijonov evrov. In predsednik vlade ga vzame smrtno resno ter obljubi, da bo ustanovil pogajalske skupine, ki bodo skušale najti kompromis. - ???????????????????????
??????
A zakaj bi davkoplačevalci posebej zbirali denar za potrebe Jankovićeve administracije, je mar na robu bankrota? Nasprotno, v času, ko je država omejila potovanja predsednika, ki zdaj leti samo še do roba Sredozemlja, je župan poslal večglavo delegacijo pod vodstvom podžupana Aleša Čerina in veljaka Zaresa Romana Jakiča na daljno Kitajsko. Več kot 10.000 evrov so plačali meščani Ljubljane, da si je mestna gospoda ogledala pobrateni Chengdu. Možje, ki danes čislajo podjetništvo in svobodni kapitalizem, so izkoristili relikt komunizma, dejstvo, da so leta 1981 Posttitovi in Postmaovi komunisti podpisali pobratimstvo med mestoma, ki nimata med seboj omembe vredne sorodnosti: mala Ljubljana sredi srednje Evrope in nekaj milijonski Chengdu v provinci Sečuan pod vznožjem Tibeta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.