12. 3. 2009 | Mladina 10 | Kolumna
Smrt izdajalcu!
Kaj storiti z mračno dediščino zgodovine?
© Tomaž Lavrič
Če je ideja predsednika države lik voditelja, ki ga krasi povezovanje in modrost, je aktualni predsednik šokiral z izjavo, ko je dejal, da ob Dnevu žena ne bo govoril o drugorazrednih temah, kot je odkritje skritega grobišča v Barbara rovu v Hudi Jami. Oglasili so se preživeli iz Teharij, začudena je bila Spomenka Hribar, presenečeni so bili časniki, protestirala je Nova Slovenija, predsednik ljudske stranke Bojan Šrot je zahteval celo predsednikov odstop.
Pod težo kritike je že naslednji dan predsednik Danilo Türk izrekel pojasnilo, da gre za nesporazum, da je novinarjem dejal, da je politizacija tega grobišča drugorazredna tema, da pa on sam vendar najostreje obsoja ta zločin.
Ko bi ta stavek izrekel dan poprej, sploh ne bi zanetil konflikta. Pa vendar, predsednika lahko razumemo, da je ob praznovanju osmega marca slabo prenesel medijsko vpraševanje o temi, o kateri ni hotel govoriti na ta dan. Seveda je njegovo besedičenje o drugorazrednosti govorjenja o pobojih popolnoma nediplomatska gesta, toda vprašljivi politični bonton predsednika je ta hip samo neznaten problem. Nediplomatska poteza aktualnega voditelja, ki jo je ta že naslednji hip popravil, je povsem neprimerljiva z brutalnim aktom maršala Tita, ki je maja 1945 ukazal izvedbo množičnih pobojev. Nepietetno do žrtev bi se bilo prvenstveno ukvarjati z bagatelnimi türkizmi.
Vladajoča koalicija je po nekaj dneh zadržanosti krenila v jurišni protinapad, ko je najglasnejši liberalni demokrat Borut Sajovic napadel politike nekaterih opozicijskih strank, češ, naj se nehajo medijsko izpostavljati ob posmrtnih ostankih nesrečnih žrtev. - ??? Zakaj bi bilo malovredno dejanje, če Lojze Peterle pride pred grobišče? S kakšno pravico LDS določa obliko in način primernega izražanja prizadetosti??
Toda moč Hude Jame je tokrat gigantska, zakaj ob njej klasični politični spopadi ne dobijo običajnega medijskega stampeda. Tako opozicijski očitki koaliciji, da je do vojnih grozot premlačna, kot koalicijske obtožbe opozicije, da izrablja žrtve za napad na vladne stranke, ostajajo v senci velikega pomora.
Dejansko je ta usodno premaknil optiko: tokrat ga ni, ki bi opravičeval množični poboj in perfidno skrivanje trupel. Tu očitno nastaja vseslovenski konsenz: to početje je seglo onkraj civilizacije!
Toda ta vednost povsem zamaje dosedanjo zgodovino novejše Slovenije. Predsednik partizanskih veteranov Janez Stanovnik pokaže na velikega naredbodajalca: Josipa Broza - Tita. Logično, nič usodnega se ni moglo zgoditi brez potrditve vrhovnega poveljnika vojske in države. SDS se tokrat povsem strinja s partizanskim predsednikom in v duhu njegovih besed poziva k odstranitvi vseh Titovih kipov v muzeje.
A kaj to pomeni za pogled na slovenske voditelje komunistične revolucije Kardelja, Kidriča, Mačka in tovariše? Jih odveže krivde za množične poboje, ker je Zlo nastalo izključno v glavi Tita? Poznavalci delovanja partije bi se ne strinjali, saj je komunistična partija delovala kot kolektivni organ, v katerem so usodne sklepe sprejemali njeni voditelji družno na zasedanjih centralnega komiteja.
A tudi, če sprejmemo tezo o zločestem Titu, ki je vsiljeval svojo voljo slovenskim tovarišem, dobimo še bolj sprevrnjeni značaj ustroja povojne Slovenije: potemtakem slovenska oblast ni bila suverena, temveč podrejena beograjski centrali!!!!!!!!? Titove centralistične sile so torej vršile eksekucije nad delom slovenskega prebivalstva, slovenska politična oblast se pa temu ni uprla!??
Kakorkoli obrnemo: najbolj fatalna posledica Titove vojaške zmage je bila uvedba brezpravnega režima za vojaške in politične nasprotnike Titovega režima.
Predsednik partizanskih veteranov Janez Stanovnik je v teve oddaji Polemika izrekel oceno, da so za morišče v Hudi Jami vseskozi vedeli. Toliko slabše, zakaj ni kot predsednik Slovenije že leta 1988 zahteval odkopa in množičnega pogreba žrtev? Zakaj se je to dogodilo šele leta 2009?
A kaj danes sploh početi s tem spoznanjem? Lastne zgodovine se očitno ne da skriti ne potlačiti v rudniške jarke. Najbolj racionalno jo je sprejeti takšno, kot je bila, v vsej njeni bridkosti.
Politiki vladajoče koalicije predlagajo sprejetje vojnih zakonov, po katerih bi sklenili vsenarodno spravo ter mrtve pokopali v skupni kostnici. Nesmisel, Veliki zločin je postaviti na dan!!! V Hudi Jami bi veljalo zgraditi spomenik, vendar poseben, ki bi avtentično prikazoval grozo zmetanih trupel, ki so jih zazidali z betonom, lesom in ilovico. Spomenik, ki bi ga ne gledali nevtralno kot hladno grobnico, ampak kot pretresljivi monument. Ki bi bil živa priča zgodovine, dokument vednosti in spoznanja. Ki bi opozarjal, kam vodi politični režim, ki svoje nasprotnike označuje in psuje kot izdajalce, s čimer jim jemlje človekove pravice, saj so apriori in za vedno krivi: ker jih ne brani in ne ščiti več nobena postava, jih je v imenu zmage dovoljeno pokončati.
Pojem izdajalec je tujek v razumevanju države. A hkrati pojem, ki združuje tako politično levico kot desnico. Levica z izdajalci še naprej obklada pristaše domobranskih enot, desnica pa izbrisane, ki se ob uri odločitve niso odločili za zvestobo Sloveniji in so ostali lojalni jugoslovanski vladi in armadi. Domobranski del je doživel bodisi eksodus bodisi morijo, ali pa status drugorazrednih državljanov, udarec po izbrisanih je bil bistveno manj fatalen, toda 18 let izločenosti je vendar dolga doba, v kateri so definitivno odslužili »kazen nepatriotičnosti«.
Razumna država bo zatorej z enim zamahom končala epoho izbrisanih ter jim določila enotno odškodnino, kajpak ustrezno manjšo kot pripada žrtvam zločestega komunističnega terorja.
Ta, ki bi ga morali zdaj izgnati iz države, je psovaški pojem izdajalci!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.