23. 4. 2009 | Mladina 16 | Kolumna
Zares sleparji?
Trenutki usodnih odločitev
© Tomaž Lavrič
Če politiki delujejo običajno precej predvidljivo, se je zdaj dogodil veliki bum. Ko je NLB pod taktirko Draška Veselinovića (LDS) reprogramirala dolg Šrotovega Infond Holdinga, je minister Matej Lahovnik zagrozil, da stranka Zares odide iz koalicije, če vlada ne zamenja Veselinoviča. In potem je stranka Zares pod vodstvom Gregorja Golobiča postavila racionalno argumentacijo: zahtevamo revizijo NLB, iz katere bo razvidno, ali država podpira banko, ki servisira tajkunske prevzeme. Z njo je razvila svoj novi politični credo, ki je v nasprotju z dosedanjo prakso aktualne vlade.
Rezultati so pomenljivi. LDS je prešla v doslej najmočnejši napad na sestrsko stranko Zares. Njena predsednica Katarina Kresal se je postavila v bran paktu Veselinovič-Šrot pod zastavo vladavine prava, češ da vlada ne more ocenjevati delovanja bank. Kot advocatus diaboli, ki pa ignorira drobno dejstvo, da bančno pomoč Infond Holdingu zdaj servisirajo vsi davkoplačevalci. Razlika med Zares in LDS se je pokazala kot fatalna: Zares namerava odpraviti pohod tajkunov, medtem ko se LDS postavlja kot branilka tajkunskih menedžerjev.
SD z Borutom Pahorjem je zavzela posredniški položaj, ko skuša pomiriti spor med zaveznicama, vendar s koncesijo Golobiču, saj zdaj premier Pahor napoveduje sklic skupščine NLB ter zamenjavo nadzornikov ter uprave NLB. Toda v primerjavi z Zaresom SD izgublja, zakaj zaresovci so spregovorili v imenu programa vlade. Ko zahtevajo, da državne banke prekinejo humanitarno pomoč tajkunom, pravijo, da s tem samo izvajajo zavezo nove koalicije. In tako implicitno postavljajo tudi SD kot stranko, ki se sama ne drži lastnih načel vladanja.
V dani situaciji se je za hip zazdelo, da so si v odnosu do tajkunskega vprašanja dokaj podobne stranke Zares, SDS, SLS, SNS in tudi Desus. Da je to ogrodje potencialne nove koalicije. Da torej kriterij pri sestavljanju vlade ne bo biti za ali proti Janši oziroma za ali proti titoistični dediščini.
A to sliko je hitro zakril vznik spopada Golobič-Janša, saj je prvi utemeljeval svojo novo politiko, ki bo povsem drugačna od tradicije Janševe vlade, ki da je krstni boter rojstva Bavčarjevega in Šrotovega imperija. Enako je zavzel distanco do nove politike Zares tudi prvak SDS, ki je skeptično pokomentiral, da je Zares tako energična samo v primerih, ko niso vpleteni njeni kadri.
Kako torej oceniti stanje? Ali so poteze Zaresa samo propagandni manever pred evropskimi volitvami?
Tudi Stanislav Kovač, pronicljivi komentator v Financah, vidi v antitajkunstvu Zaresa samo slepilni manever. Danes junaški Lahovnik je pred slabim desetletjem pisal podporne študije menedžerskemu prevzemu BTC-ja, Gregor Golobič pa da je tajkunski slepar, saj je v času Drnovškove vladavine tlakoval prevzem časopisa Dnevnika s strani DZS.
Tudi sam sem več kot desetletje kritik zakulisnega kadrovanja Gregorja Golobiča, pa vendar jemljem njegov spor s Pahor-Kresalovo kot realen. Vnaprej politika stigmatizirati za vse večne čase kot apriornega negativca pomeni odpovedati se pogledu, da se politiki spreminjajo. Da seveda drugače - bolj transparentno - ravnajo, ko so po moči druga vladna stranka, kot tedaj, ko so prva.
Ne glede na ozadje motivacij stranke Zares je njena gesta poskusa ustavitve državne podpore Šrotovim racionalna poteza. Enako poziv poslanke Cvete Zalokar Oražem (Zares) o omejitvi astronomskih nagrad direktorjem zdravstvenih zavodov.
Ali igra Zares slepilno igro ali ne, ni mogoče reči vnaprej. Ključna bo namreč konsistentnost. Se bo Zares enako kot Šrotov in Bavčarjev lotila tudi drugih, tudi Jankovićev?
Televizije je sicer zajela prava manija, saj ga ni tv dnevnika, v katerem gospoda Jankovića ne povprašajo po zgodovinskih besedah. Kot heroj potem enkrat udari po Bavčarju, drugič po Šrotu, tretjič po Janši. Toda kaj njega legitimira kot pozitivnega junaka?
Igor Bavčar je pred dnevi povedal, da je revizija poslovanja »Mercatorja« pokazala, da sta pod tedanjim direktorjem Jankovićem imeli privilegiran položaj dve podjetji: njegova Electa in podjetje Janković, jr., ki je kar 99 odstotkov poslov ustvarilo prek prodaje Mercatorju. Preprosto povedano, Zoran Janković je s svojim direktorovanjem vpeljal zakon nepotizma. Zgled, ki je za vrednote družbe tako katastrofalen kot menedžerski prevzem iz nič. A mediji ne preverijo dejstev in iz Jankovićevega nepotizma ne naredijo zgodbe. Za njih je medijski zvezdnik, ki jih dnevno zasipava z domislicami.
Toda še bolj frapantna je vest o preiskavi varuha konkurence Janija Soršaka zoper podjetje Mercator. Razkril je namreč, da veliko podjetje posluje s svojimi partnerji tako, da mu morajo ti v nekaj dnevih plačati račune, medtem ko samo svojim dobaviteljem plačuje blago šele po poldrugem mesecu. Zahteva varuha je logična: rok, ki ga imajo dobavitelji do Mercatorja, mora biti enako dolg kot rok Mercatorjevega plačila. V državi svobodnega trga si veliko podjetje ne sme izsiliti neenakovrednega in nepoštenega položaja. To je namreč nedopustna moč zlorabe monopola.
Mediji bi zadevo lahko vzeli pod drobnogled in pogledali, ali je ta princip izumil šele Žiga Debeljak, ali ga je le podedoval od velikega Jankovića?
Sicer pa smo v Jankovićevem objemu opazili fantastično podjetje, ki je prototip za prihodnje čase - Grep. Podjetje sicer gradi trgovsko-športni kompleks v Stožicah. V času, ko se je zaradi recesije umaknil predvideni investitor Delta, Grep gradi nezadržno naprej. Njegovi lastniki pravijo, da jim Delta dolguje že za 48 milijonov, medtem ko jim je plačala le 5 milijonov. Čeprav je jasno, da jim Delta tega denarja ne misli plačati, veselo gradijo naprej. Neverjetno, v situaciji, ko ni optimista, ki bi vložil nekaj sto milijonov evrov v novi mega poslovni center, medtem ko že prodaja po obstoječih centrih zaradi recesije občutno upada. Še več, zoper Gradis G, ki je lastnik Grepa, na sodišču poteka stečajni proces, na katerem ga njegovi upniki tožijo za velike dolgove. Skratka, podjetje, ki ne poravnava svojih dolgov, je neumorni čudežni graditelj Jankovićevih Stožic!
Da bi bile to nove oblike gospodarstva, ki jih v antitajkunskem govoru proklamira Zares?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.