4. 6. 2009 | Mladina 22 | Kolumna
Mož z eno delnico
Laži in prevare tokrat pod budnim očesom medijev
© Tomaž Lavrič
Različnim časopisom in televizijskim hišam je lani predsednik stranke Zares Gregor Golobič na vprašanje o svojem lastništvu v podjetjih odgovarjal enako: imam eno delnico Pivovarne Laško. Ko so torej mediji svojim bralcem in gledalcem prikazovali odnos politikov do podjetniških deležev, so jim prenašali podobo malega človeka, ki ga je le za eno delnico oplazil novi privatizacijski čas.
Skratka, lik čistega politika za nove čase, ki ni koval nobenih finančnih ugodnosti zaradi svojega političnega angažmaja. Še več, gospod Golobič je deloval kot moderni intelektualni proletarec, ki se je zgolj za plačo vdinjal pri podjetju Ultra. Njegovo takrat znano razmerje s to družbo ni presegalo dimenzij redne službe.
V prvih dneh junija pa se dogodi razkritje, po katerem je čelnik stranke Zares tudi 10 odstotni lastnik Ultre Sum, ki ima v večinski lasti zagorsko Ultro. Gospoda so mediji dobili na laži, tako kot pred časom Boška Šrota, ki je svoje lastništvo Infond Holdinga skrival pod imenom papirnate lastnice Danijele Raković.
In kaj stori minister Golobič? Se opraviči državljanom, da jim je pred volitvami lagal? Brezpogojno odstopi in pove, da je bila njegova prioriteta v vladi predvsem boj proti tajkunom in menedžerskim prevzemom, katerih namen je bil obogatitev ozkega kroga podjetnikov na račun izigravanja drugih delničarjev in v škodo razvoja samega podjetja. In da zdaj zaradi izgube svoje kredibilnosti ne more več nadaljevati ministrske funkcije. -??
Povsem nasprotno. Laž prevede v napako. Na tiskovni konferenci je izrekel, da je storil napako, v katero pa je bil prisiljen, če je hotel rešiti podjetje Ultra pred silami zla, ki jih vodi stranka SDS. Na vsak način je torej hotel preprečiti, da bi se o Ultri ne govorilo pred volitvami. A iz skesanca se je iz ure v uro spreminjal v napadalca. V Odmevih na nacionalki je na vprašanja o svoji laži že bentil čez Janeza Janšo, ki ga je obtoževal za prodajo Mercatorja in umor Ultre, celo iz prevare skupščine Pivovarne Laško je delal topovske krogle, s katerimi je tolkel po bivšem premieru, ko ga je obdolžil, da je oče slovenskih tajkunov, da je on zagnal medijsko gonjo zoper njega in Ultro in da je v resnici on lažnivec, ki ne prizna, da je na državni proslavi bral od britanskega premiera Blaira prepisani govor o svetilniku. Če je hotel ustvariti svoj imidž novega tipa politika, ki je sposoben priznati svojo laž in potegniti konsekvence, je to že po nekaj minutah zamenjal s svojo tradicionalno filipiko zoper strankarskega tekmeca. Pri čemer sploh pomislil ni, da poleg njega in Janše v državi bivajo tudi državljani, ki bi se jim lahko opravičil, da jih je pred volitvami zavajal.
Če tokrat na novo verjamemo Golobiču, da je Janša sprožil medijski napad nanj, lahko zaključimo, da je vodja SDS politični šarlatan. V rokah je imel dobesedno atomsko orožje zoper stranko Zares, pa ga ni uporabil pred volitvami 2008, ampak ga je hranil za politično manj usodne evropske volitve.
A če od apriornega zla v podobi JJ preskočimo nazaj v znamenite Odmeve, se ustavimo pri odgovoru na voditeljevo vprašanje o Golobičevi karieri v Ultri. Prvi človek Zaresa je povedal, da razen plače 2 tisočakov na mesec ni dobival nobenih nagrad. Če seštejemo recimo dobo 4 let, se pravi 48 mesecev, je njegov izkupiček manj kot 100 tisoč evrov. Toda za vodilni angažman je bil nagrajen z lastniškim deležem v višini 10 odstotkov. Sam Golobič pravi, da je medijska špekulacija, da je njegov delež danes vreden milijon evrov. Direktor Ultre g. Breznik je v minulih dneh omenjal, da ima celotna skupina podjetij le slabih 6 milijonov kreditov in ne natolcevanih 21. Ker tako dobro podjetje najbrž nima toliko kreditov, kot je njegova vrednost, pot do številke milijon evrov sploh ni več daleč. A če gospod Golobič pravi, da v podjetju ni dobival nobenih nagrad, je mar vsota, ki kar nekajkrat presega njegovo plačo, božji dar? Bančnik Marjan Kramar se mora privoščljivo valjati od smeha, ko zdaj posluša, kako je politik, ki je vehementno poudarjal, kako je njegov milijon evrov nespodobna dodatna nagrada za vodenje gigantske banke NLB, ki pa je več tisočkrat večja od Ultre.
Največji posel je lani podjetje Ultra sklenilo z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ko je podpisalo pogodbo za več kot 3 milijone evrov za projekte kartice Urbana. Zakaj veliki posel? Ustanovitelj družbe Ultra g. Urbanija je na tiskovni konferenci navedel, da so lani znašali celotni prihodki podjetja 7 milijonov evrov. Torej definitivno sanjski posel.
Seveda pa velja pogledati, kdo sestavlja vladajočo koalicijo Liste Zorana Jankovića: na njej je tudi za četico članov stranke Zares. Učbeniški zgled kolizije interesov!!!
Delnice Pivovarne Laško so sicer usodni vzvod velikih spektaklov. Gospod Boško Šrot, ki ima prav tako mnogokrat po eno delnico, je sklical skupščino delničarjev. Ker je eden osrednjih podjetnikov, so ga delničarji vzeli zares in so prišli na veliki petek na srečanje v Laško. Toda, glej čudo: pred vrati so prebrali, da skupščina odpade. Veliki tajkun se je spet ponorčeval iz njihovega časa, saj jim je nonšalantno zaprl vrata.
Toda tudi od njega niso pričkali opravičila zaradi sitnosti s potjo, pivovarski baron je napadel varuha konkurence, ker njegovemu Infondu ni vrnil glasovalnih pravic, tako da je moral ubogi Boško odpovedati skupščino samo zaradi intrig gospoda Janija Soršaka.
Res? Šrot je bil sklical skupščino takrat, ko je imel zamrznjene glasovalne pravice. Sicer pa, ali se skupščine realizira samo takrat, ko ima Boško Šrot večino?
Tako, kot če predsednik parlamenta ne bi hotel sklicali skupščine, če bi njegova koalicija sredi mandata izgubila poslansko večino!??
Sicer pa, skupščina Pivovarne Laško je bila zgodovinska. Še nikoli se ni pripetilo, da bi prevarani delničarji pod milim nebom na stopnicah dvorane izpeljali skupščinsko zasedanje.
Tako gigantski dogodek, da so ga kot udarne vesti objavili slovenski dnevniki, televizijske hiše pa so ga postavile za prvo novico. Vsi razen časnika »Dela«, ki je dogodek pospravil na tretjo stran. Časnik mnogih odličnih novinarjev ima pač smolo, da ga vodi urednik, ki je izvoljenec gospoda Boška Šrota.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.