18. 6. 2009 | Mladina 24 | Kolumna
Zaton liberalizma in eko zavesti
Med vidnimi, zakritimi in nevidnimi kolapsi
© Tomaž Lavrič
Ko so mediji ministra Gregorja Golobiča zasačili na laži, so televizije, časniki, opozicija in velik del javnega mnenja zahtevali ali vsaj pričakovali njegov odstop. V imenu etike, državniškega zgleda in antiklientelizma. To je logično in povsem razumljivo. Toda nedoumljivo je zadovoljstvo politikov in simpatizerjev dveh liberalnih strank LDS in Zares. Seveda ne nad lažjo, če vzamemo veljaka Zaresa Bogdana Biščaka, ampak nad tem, da je vladajoča koalicija obranila politično moč njihovega predsednika. Še več, čez slab teden je vlada področje telekomunikacij prestavila iz gospodarskega resorja v področje visokega šolstva, ki ga vodi prav sporni Golobič. Moralni poraženec je tako postal veliki zmagovalec. Kar seveda govori o nezamenljivosti gospoda GG. V javnost je bilo lansirano sklepanje: če odstopi, bo razpadla vlada. Brez gospoda Golobiča tako ni ne Zaresa ne Pahorjeve koalicije.
Natančno isti zastavek je vladal do pomladi 1994. Takrat je veljal Janez Janša za nezamenljivo figuro. Junak osamosvojitve, uporni lik še v partijski državi in obrambni minister je do tedaj preživel tri vlade. V Peterletovi (1990-92) je bil obrambni minister, v prvi Drnovškovi (1992) je bil obrambni minister, v drugi Drnovškovi (1992) je bil spet obrambni minister. Naj so vlado sestavljali krščanski demokrati, zeleni, ljudska stranka, ali pa socialisti, prenovljeni komunisti ali liberalci, vsakič je bil nepogrešljiv obrambni minister JJ. Potem se je dogodila »Depala vas« in parlamentarna večina je izglasovala Janševo odstavitev. Ta hip je irelevantno, da je bil konflikt insciniran, kar je v intervjuju za »Mladino« 2002 potrdil tudi sam Drnovšek, za politično kulturo je postal dragocen aksiom, da ni neodstavljivih ministrov. Skratka, noben politik nima statusa svetnika, ki bi bil nedotakljiv. Naj odstopi kdorkoli, država deluje naprej.
Že sam drugi prihod GG-ja v politiko se je začel kot farsa. Na volitvah predsednika Zaresa je dobil 186 od 191 glasov, skoraj 100-odstotno podporo, kar pa samo po sebi ni nič posebnega. Tudi Janez Janša in Borut Pahor sta na zadnjih strankarskih volitvah dosegla slični zmagi. Nenavadno je bilo, da je imel protikandidata, moža, ki ga niti člani stranke niso poznali: to je bil gospod Ivan Cencelj. Kakšen smisel je bila njegova kandidatura? Bolj kot ime je bila pomenljiva njegova prejšnja kariera, bil je namreč predsednik Društva brezposelnih.
Za nazaj je stvar res cinična: člani stranke Zares so izbirali med najbogatejšim slovenskim politikom in predstavnikom brezposelnih!?!??? Še več pa pove o metodi zakrivanja, saj se je Zares konstituiral tudi na ramenih brezposelnih. Farsa, ki jo je sicer nakazoval nejevoljni odhod Cenciča iz stranke že po nekaj mesecih.
Toda zadnja zmaga ministra Golobiča je bolj kot farsa v prvi vrsti kolosalni poraz liberalcev. Ti so strnili vse sile, da so na čelu obdržali politika, ki je sam po sebi popolna negacija liberalizma. - Kako???
Preprosto, ideja liberalizma se zavzema za družbo, ki bo omogočila bogatenje in uspeh vsem, ideja liberalizma vzpostavlja pogoje enakovredne tekme za vse državljane, ideja liberalizma ponuja model, ki je dostopen vsem po enakih poteh. In kaj je storila ikona liberalizma v podobi gospoda GG-ja? Prišla je do lepe haciende tako, da so mu lokalni uradniki poprej izdali status kmeta. Prišla je do milijonskega lastništva podjetja tako, da so mu ga dotedanji lastniki podarili za nagrado. Njeno podjetje Ultra in povezani je serijsko zmagovalo na natečajih občin in javnih ter državnih institucij.
Je to pot, ki je na voljo vsem liberalcem in vsem podjetnim ljudem? Nikakor, to je izjemni položaj klasičnega privilegiranca. A zoper početja Golobiča protestira opozicija in politična desnica, liberalci pa bentijo na tiste, ki govorijo o vsebinah pogodb med Ultro in NLB!?? Dan torej, ko se je zaradi osebe Gregorja Golobiča slovenski liberalizem poslovil od svoje liberalistične ideje.
Pač, na idejni ravni je prva liberalka postala ministrica Katarina Kresal, ki je pred tednom Parade ponosa - manifestacij gejevskih in lezbičnih sekcij - napovedala, da policija ne bo tolerirala nobenega nasilja nad spolno drugače usmerjenimi. S stališča tolerantne družbe simpatična poteza.
Toda, ko govorimo o tolerantni družbi, se moramo vprašati: tolerantni do koga?
Vlada in njen okoljski minister Karl Erjavec ustanavljata novo agencijo za podnebne spremembe, ki bo branila državo, ljudi, živali in rastline pred nevarnostjo apokalipse. Toda že zdaj številne institucije bdijo nad stanjem okolja. ARSO npr. meri količino trdih delcev v zraku. Do junija je tako zabeležil, da je bila v mestu Zagorje presežena dovoljena količina (PM 10) 39 krat, v Trbovljah 37 krat, ljubljanska merilna postaja Figovec pa je že v prvih štirih mesecih namerila kar 51 dni s prekoračeno koncentracijo trdih delcev v zraku.
Kaj pomenijo ti podatki? Evropska unija je razglasila standard, po katerem morajo mesta in države takoj ukrepati, če v enem letu (!!!) trdi delci več kot 35 dni presegajo dovoljeno količino. So namreč resno nevarni povzročitelj pljučnih in dihalnih obolenj. Je torej ljubljanski župan s svojimi partnerji iz Zaresa razglasil izredne razmere, omejil promet po mestu, ustavil dela na gradbiščih, omejil frenetično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov?????? Je kaj podobnega storil trboveljski župan??? Izjema je zagorski gospod Matjaž Švagan (LDS), ki je organiziral referendum zoper sežigalnico odpadkov.
A po funkciji je prvi skrbnik okolja minister Karl Erjavec. Minister komedijant pa za trde delce v zraku sploh še ni slišal. In to v trenutku, ko so slovenska mesta med bolj kritičnimi v Evropi.
Toda, on je vendar patriot. V volilni kampanji je napovedoval, da bi šel v Bruselj branit slovenske upokojence pred Evropsko komisijo, ki jim hoče znižati penzije. Evropa je zanj vir zla. Ta ista Evropa, ki opozarja na škodljivost trdih delcev, medtem ko je minister Erjavec ponosen na slovenske upokojence, dijake, delavce, menedžerje in brezposelne, ki z lahkoto prenesejo celo petkratne letne prekoračitve!!!!!! Država torej, ki največje tolerance ne izkazuje do svojih prebivalcev, ampak do uničevalcev okolja.
Kot da Slovenija ni članica EU, ampak je postala 23. republika nekdanje Sovjetske zveze. Ob eksploziji atomskega reaktorja v Černobilu so se sovjetski državljani brezbrižno sprehajali, medtem ko so tisoč kilometrov oddaljeni Evropejci zagnali alarm najvišje stopnje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.