2. 7. 2009 | Mladina 26 | Kolumna
Mura, slovenski GM
Običajnega stečajnega postopka Mura in Pomurje ne moreta preživeti. Potrebujemo stečajni pristop kot pri ameriškem GM. Mura mora torej biti vladni projekt.
Poslovna agonija Mure bo za Pahorja nekaj podobnega kot za Obamo reševanje GM. Če bi parafrazirali staro krilatico Alfreada Sloana o usodni povezanosti GM in ZDA, potem bo tudi krizno reševanje Mure in ne tajkunska odisejada pravo ogledalo uspešnosti kriznega menedžmenta sedanje vlade. Mura deli globalno in lokalno usodo oblačilne industrije, hkrati razkriva stare zablode poslovnega modela in napačnih strategij, pa krizo vodenja in upravljanja ter vse napake dosedanjih vladnih sanacij in finančnih pomoči. Sedanja globalna kriza je njen položaj samo še dramatično poslabšala. Njen morebitni stečaj zato ni zgolj poraz njenih deležnikov, temveč postfordistične Slovenije. Toda hkrati lahko postane kažipot novih rešitev in drugačnega protikriznega menedžmenta podjetij, regij in države.
Slovenska tekstilna industrija vse tranzicijsko obdobje preživlja travme. Sprva zaradi izgube jugoslovanskih trgov (1991-1996), kasneje zaradi počasnega prestrukturiranja (1997-2003), po vstopu v EU ji grozi globalna konkurenca (2004-2008), danes ji pot v pekel tlakuje sedanja kriza (2009-). Vlada je pred desetimi leti pripravila poseben program prestrukturiranja tekstilne in oblačilne industrije (2000-2003), kasneje je poizkušala z industrijskimi centri, razvojnimi grozdi in nazadnje s tekstilno tehnološko platformo, jutri morda z novimi centri odličnosti. Toda vse je bilo zaman, vladna sektorska in horizontalna industrijska politika je tu doživela polom. Finančna pomoč je bila premajhna, po dveh letih je vlado minila tudi volja za pravi razvojni zasuk. Vse drugo je šlo v mline neplodnih institucionalnih rešitev. Menedžerji so za neuspeh krivili poslovno okolje, sindikati ves čas kažejo na slabo vodenje in upravljanje podjetij, politiki so se zadnja leta sklicevali na omejitve EU. Vsi pa so čakali na čudežne rešitve od drugod, ki jih ni bilo. Propadel je mariborski tekstilni bazen, zalomilo se je v Kranju, Novem mestu in drugod, le redki pa so uspeli, kot na primer Predilnica Litija ali pa Lisca.
Mura je bila pri tem nekaj posebnega. Največja tekstilna tovarna v EU, s širokim regionalnim poslanstvom, dobrim bazenom kakovostnih delavcev in sprva sprejemljivim poslovnim modelom. Mura je ponujala univerzalno moško in žensko konfekcijo, imela je visok ugled na jugoslovanskem trgu in dolga leta je bila zanimiva za dodelavne posle uglednih evropskih nosilcev blagovnih znamk. Na robu Murske Sobote smo imeli pravo tekstilno mesto, ulice različnih tovarn z vrhunsko tekstilno tehnologijo in znanjem. Zalomilo se je sredi devetdesetih. Zloma jugoslovanskega trga ni bilo mogoče v celoti nadomestiti na zahodnih trgih, cenovna konkurenca je stisnila škarje prevladujočih dodelavnih poslov. Mura se je tehnološko prestrukturirala, ne pa tudi poslovno in tržno. Stari proizvodni poslovni model se je izpel, novega niso znali sestaviti niti odhajajoči stari menedžerji niti nove vodstvene posadke. In tu tiči bistvo problema.
Na eni strani ni bilo prave ideje, kako preiti iz proizvodne v tržno usmerjeno družbo. Pred desetimi leti so začeli novo poslovno strategijo. Želeli so omejiti dodelavne posle in razviti lastne blagovne znamke, za začetek LeOna in Carniolus, pa tudi druge, toda nihče ni obvladoval te tržne strategije. Težava je bila jasna. Za tržno pozicioniranje težke in lahke konfekcije srednjega ali višjega razreda so bile blagovne znamke tržno in finančno prešibke. Model dodelavnih poslov so prestavili na raven celotne družbe in zgrešili. Če so želeli tržni zasuk, bi morali temu prilagoditi proizvodnjo, bliže Zari kot Bossu. Druga velika napaka je bila sezonska komponenta. Poletna in zimska sezona sta premalo za hitro tržno prilagajanje, ki ga tehnološko zmorejo. Potrebovali bi šest do sedem sezonskih obratov in modnih trendov spodnjega srednjega razreda. Temeljna zabloda pa je bilo zanemarjanje prodajnih poti. Mura je brez lastne prodajne mreže, ki bi morala biti ključ za tržno preživetje in želeni trženjski zasuk. To so delali vsi, od H&M do Zare, le muraši tega niso dojeli in zato izgubili bitko na evropskem trgu. Mura ni več našla neposrednih poti do kupcev. Končni greh pa je slabo obvladovanje stroškov in financ. Preveč zaposlenih za premalo poslov, previsoki stroški za premajhno dodano vrednost. Nobena od treh vodstvenih ekip v zadnjih desetih letih vsega tega ni dojela, njihovi poslovni modeli, strategije in politike so bili preprosto zgrešeni. Lastniki, nadzorniki in menedžerji niso imeli niti kapitala niti podjetniške smelosti za poslovni preboj. Mura je namesto tekstilnega centra EU postajala mokrišče lokalnih poslovnih zablod.
In kaj sedaj? Mura je danes prezadolžena in bistveno prevelika za obseg poslov v kriznih časih. Po starih poteh ne gre več in tudi sedanji vladni protikrizni ukrepi financiranja delovnih mest tukaj padejo, ker preprečujejo radikalno prestrukturiranje Mure. Noben scenarij ni posebno dober. S podržavljanjem Mure in dokapitalizacijo bi ponovili stare napake državne sanacije. Če država nima menedžerske ekipe in dovolj kapitala, v Muri nima kaj iskati. Drugi scenarij pomeni iskanje strateškega partnerja za prevzem Mure ali pa delne odkupe posameznih tovarn, kot v primeru Escade, toda to smo že zamudili. Tretja možnost je prisilna poravnava ali sam stečaj. Tu pa smo bosi v celotni državi. Načeloma je lahko stečaj zgolj prerazdelitev tveganj in proces radikalnega finančnega in poslovnega prestrukturiranja, nekakšna ohranitev zdravih jeder. Težava Mure v tej krizi je nezaupanje partnerjev v dodelavnih poslih, za Pomurje velik osip zaposlenih. Zato običajnega stečajnega postopka Mura in Pomurje ne moreta preživeti. Potrebujemo stečajni pristop kot pri ameriškem GM. To je vladni projekt, ki pospešuje postopke stečaja, daje garancije in zaupanje deležnikom ter trgu, rešuje Muro z novim poslovnim modelom in menedžerji, spodbuja regionalni razvoj in zaposlovanje.
Reševanje Mure je lahko učna ura za Pahorjevo vlado. Izbira ni lahka. Danes imamo Muro, jutri SŽ, pojutrišnjem še druge ... S projektnim pristopom vlade, novimi menedžerji, pravim poslovnim modelom in z nekaj poslovne sreče je mogoče zmagovati tudi v tej krizi. Reševanje Mure ima poslovni, socialni in politično simbolni pomen. Za Pahorja in Janšo, za vse nas.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.