16. 7. 2009 | Mladina 28 | Kolumna
Predsednik, policaj in sodnik
Govori, akcije in sodbe
© Tomaž Lavrič
Predsednik države je bil zadnjič častni govornik ob še enem partizanskem prazniku. Poleg veteranov sta na proslavo prišla tudi nekdanji državni predsednik in predsednik državnega sveta. In kaj je bil ta dogodek, ki je zbral jet-set politike? Pomembna bitka, streljanje talcev, junaštvo mladega partizana? Ne, na ta dan je partizanska patrola leta 1944 osvojila vrh Triglava.
Lepo in prav, ampak zakaj bi to prigodo počastil simbolni državni vrh? V času Tita je bil to tako minorni dogodek, da ga v množici partizanskih mitingov sploh niso zaznali, kaj šele, da bi ga praznovali. Celo v obdobju enopartijske diktature bi deloval kot nadrealistična komedija. A v mandatu Danila Türka je postal epohalni dogodek. Še več, na njem je državni predsednik izrekel spoznanje, da v slovenski zgodovini ni mogočnejše vsebine, kot je veličina NOB, NOB je odločilno oblikoval slovensko zavest, NOB je izraz privrženosti svobodi.
Ni kaj, skromna zgodovina naroda, ki v tisočletnem bivanju premore en sam prelomni dogodek, s katerim se ne more meriti noben drug!
Seveda pa predsednik Türk ni ostal samo pri hommagu partizanstvu, v govoru si je našel čas, da je pohvalil aktualno vlado in naštel, kaj vse moramo narediti, da nam bo v krizi bolje: od vsesplošne iznajdljivosti pa do bolj odgovornih dejanj menedžerjev. Kajpak so te velike misli izpuhtele že naslednji dan.
Le nekaj dni pred njim je imel slavnostni govor tudi britanski prestolonaslednik princ Charles. On je govoril ob prireditvi v spomin novinarja in televizijskega voditelja Richarda Dimblebyja, njegov govor pa je končal na prvih straneh časopisov. A ne iz kurtoazije do vladarske rodbine, ampak zaradi njegovih misli. Ko je navedel kralja Henrika VIII., ni omenjal njegove znane krutosti, ampak je izpostavil njegov odnos do narave. V času, ko je dal graditi mogočno vojaško mornarico, za katero so padali hrasti drug za drugim, je sprejel tudi zakon, po katerem so morali za vsak posekani hrast posaditi 12 novih. Princ Charles je govor poantiral v ostri kritiki potrošništva in svetovne ekonomije profita, katerim je zoperstavljal človekovo sobivanje z naravo. Svoj nastop pa je začinil s prispodobo, da je pred propadom največja banka na svetu - banka narava.
Britanski prestolonaslednik govori kot oporečnik zoper aktualni red, tvega, da zavoljo besed ni priljubljen, toda uprt s pogledom v prihodnost.
Bi torej predsednik Slovenije na partizanskem srečanju lahko spregovoril kaj bolj relevantnega? Seveda, zadoščalo bi, da bi pomislil, kaj je bila najbolj simpatična parola partizanstva: ustvarjanje države, v kateri ne bo velikih socialnih razlik. Skratka, občutek solidarnosti in legalizirani boj zoper tajkunske prevzemnike in finančni kriminal.
No, Slovenija pač nima predsednika z moralno težo, ima pa na srečo policijo. Malce ironično, a vendar je to institucija, ki kaže znake, da ščiti državo. Pred meseci smo sledili agoniji delavcev vrhniške tovarne usnja (IUV), zdaj pa je nastopil vodja ljubljanskih kriminalistov Branko Japelj, ki je napovedal kazenske ovadbe zoper vodilne v podjetju in njihove svetovalce. Kronski dokaz so namreč več kot milijon evrov velika nakazila, ki jih je podjetje plačevalo na račune v tujini, za podjetja, ki sploh niso bila v vitalni povezavi z IUV.
Kriminalisti so kot kaže pred revolucijo: namesto, da se cele ekipe ukvarjajo z vlomilcem v časopisni kiosk, so izostrili pogled na delovanje podjetij. S preplačanim svetovalnim delom, s prevzemi in podobnimi mahinacijami si posamezniki pridobijo milijone in desetine milijonov evrov, ne da bi se udeleženci tresli pred roko pravice. Ne brez razloga, v slovenski državi razen Davorina Sadarja ni končal v arestu še nihče izmed megalomanskih finančnih prevarantov.
In ena glavnih slovenskih značilnosti razvoja gospodarstva je prav brezmejno menedžersko razmišljanje, kako bi si lahko prilastil čim višje plače in nagrade ter delničarske deleže.
Država tega doslej še ni registrirala kot ključni problem, še več, vladajoča LDS v podobi poslanca Sajovica pripoveduje o dobrih in slabih prevzemnikih. Če pogledamo izkušnje Istrabenza in Pivovarne Laško je očitno, da sistem nadzornikov ne deluje. Da vodstva podjetij uporabljajo celoten aparat, da jim pravno, finančno in denarno ureja in izpeljuje prevzemne načrte.
V državi je prišlo do razkola: na eni strani »Mura« in množice delavcev, ki z mini zaslužki vedrijo, na drugi serije posameznikov, ki izkoriščajo priložnosti, da bi bajno bogateli. Prava ironija je na primer Dars, državno podjetje, ki ima popolni monopol in obenem silne izgube, vodstvo pa načrtuje za milijon evrov nagrad zaposlenim. Ali pa stečajni upravitelji, ki pridejo razdeliti ostanek od razpada, za to delo pa si izborijo sanjske nagrade.
Pravosodni minister Aleš Zalar je ob tem postal lik eklatantno neuspešnega ministra.
Najprej je zagnal silen aparat in politično spremembo zakona, ki po njegovem ni omogočal kazenske obravnave mladoletnikov, potem pa smo pričakali ustavno določbo, ki je razsodila, da je bil v tej zadevi že stari zakon brezhiben.
Zdaj pa je postal pozoren na stečajne upravitelje in v pozornosti, da bi ti salamensko ne obogateli, je sprejel nov pravilnik, ki bo obrzdal njihove zaslužke. Toda že v dobrem tednu so številni sodniki izdali ekspresne odločbe, s katerimi so bajno nagradili upravitelje stečajev. Sodstvo, ki je drugače znano po mnogoletnih sodnih zaostankih.
In kaj stori prvi mož pravosodja? Najprej skliče predsednike sodišč in se dobi z vrhovnim sodiščem, da bi skupaj preučili zadevo in ustavili to neverjetno sodno prakso. Pozabi celo na to, da se kot minister ne sme vmešavati v sodne zadeve, dokler niso pravnomočne, in pozove vse stečajne upnike, da se pritožijo. Zraven pa seveda za grešnega kozla naslika bivšega ministra Lovra Šturma. A že naslednji dan se premisli in se v izredni situaciji le obrne na legalno pot na vrhovno tožilstvo, da naj preišče, če pri vpletenih sodnikih morda ne gre za kaznivo dejanje.
Če je bila doslej SDS glasnik pogledov, da je z delom sodstva nekaj dramatično narobe, je sedaj ministre LDS izrekel domnevo, da tudi med sodniki obstaja korupcija. Skratka, naivni pogled, da so sodniki svetniki že zgolj zato, ker so sodniki, je očitno dočakal streznitev.
Sodišče na Ptuju je pred časom razsodilo, da so policaja, ki je po spletu grozil nekdanjemu premieru Janši, neupravičeno odpustili iz službe. -? Danes lahko torej policaj iz dolgočasja sede za računalnik in po forumih grozi premieru Borutu Pahorju, predsedniku Danilu Türku ali kateremukoli državljanu???
Tako sodba v imenu ljudstva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.