6. 8. 2009 | Mladina 31 | Kolumna
Turizem je eliksir sedanje krize
Kaj nam lahko finančna kriza razodene o turizmu?
Globalna ekonomska kriza je letos prizadela tudi svetovni turizem kot eno vodilnih poslovnih področij XXI. stoletja. Svetovni, regionalni in lokalni turistični trendi so v večini držav izrazito negativni. Hkrati pa prav avgustovska gneča na cestah in napolnjene turistične destinacije dokazujejo, da želja po potovanjih in turističnih doživetjih kljub vsemu ni zamrla. Iz te krize bo turizem izšel kot relativni zmagovalec, usmerjen v svet virtualnih potovanj in doživetij. Slovenija ni nobena izjema in deli usodo dela evropskega turizma, vendar pa je kriza še bolj nazorno razkrila vse labirinte našega turističnega trga in stare pomanjkljivosti turistične politike.
Svetovni turizem je bil v preteklosti nesporni spremljevalec globalizacijskih procesov. Dejavnost je pridobivala na vsakem koraku, od globalnega povpraševanja, ki je spravilo v tek domala milijardo ljudi, do globalne ponudbe, ki je stavila na kombinacijo lokalnega podjetništva in postfordistične poslovne organizacije, kar je sredi devetdesetih Fayos-Soal preprosto imenoval turistični »new age«. V obdobju 1998-2007 je svetovni turizem narasel za 68 odstotkov, zadnjih pet let več kot 7 odstotkov na leto, zadnja kratka stagnacija pa je bila leta 2003. Lom je nastal jeseni lanskega leta zaradi pregrešno drage nafte, začetka finančne krize in velikih ekonomskih nihanj. V drugi polovici leta 2008 je turistični tok že nazadoval v Evropi in Aziji, relativno cvetel pa v Afriki, Latinski Ameriki in na arabskem Srednjem Vzhodu.
Potem je počilo v začetku letošnjega leta, po božičnih praznikih, ko se je turistični svet pod psihološkim bremenom krize in globalne negotovosti skoraj prelomil. V prvih štirih mesecih je svetovna turistična organizacija razglasila, da svetovni turizem letos sledi negativnim trendom v gospodarstvu, zato napoveduje najprej 3- in pozneje celo 4-6-odstotni padec turističnih prihodkov, za Evropo celo osemodstotnega, sredozemsko območje pa celo za desetino. Poslovni turizem je bolj prizadet kot počitniški, domači manj kot tuji, potrošnja pa je padla bolj kot število prenočitev. Počitnice so krajše in manj oddaljene od doma, drugo in tretje počitnikovanje je bolj prizadeto kot osrednji dopust, poletna in zimska sezona sta bistveno krajši, prijave pa so veliko bolj negotove in potekajo prek interneta v zadnjem trenutku. Osrednji poraženci so hotelska ponudba in letalski prevozi, med evropskimi destinacijami predvsem Velika Britanija in Španija, razmeroma dobro sta se odrezali Avstrija in Italija, zmagovalci pa so mali ponudniki, Ciper in Malta, na svetovni ravni pa jug Afrike, sever Latinske Amerike in azijski Srednji vzhod. Spremembe tržnega povpraševanja in potrošnje zahtevajo hitre prilagoditve turistične ponudbe. Kot analizira EU Travel Monitor, bo v letu 2009 in pozneje skoraj polovica evropskih turistov temeljito spremenila svoje potrošne navade. Zato so v prednosti tisti ponudniki, ki so dovolj hitro znižali cene, pripravili zanimivejše programe, povezali nišne produkte, nastopili z jasnim tržnim sporočilom in se v celoti prilagodili prevladujočemu virtualnemu povpraševanju. Na krizne tržne trende so se zmagovalci odzvali lokalno in hkrati ohranili globalni pristop do razpršenih trgov.
In kar je najpomembnejše, turizem je kljub svoji občutljivosti dokazal v teh časih presenetljivo robustnost in stabilnost. Tržna recesija je manjša od povprečja, turistična ponudba kaže večjo tržno prilagodljivost kot druge panoge in hitrejšo reakcijo. To pa so prednosti in ne slabosti kriznega menedžmenta. Globalizacija je turizem okrepila, povečana mednarodna konkurenčnost ga je preprosto izbrusila in zato bo turizem v naslednjih letih najverjetneje med relativnimi panožnimi zmagovalci sedanje globalne krize.
Slovenski turizem v prvih šestih mesecih sledi negativnim svetovnim trendom. Podatki niso spodbudni. Slovenijo je kriza prizadela veliko bolj kot Avstrijo, hkrati pa smo bili boljši od sosednje Hrvaške. Manj je gostov, pa tudi prenočitev, in nižja je potrošnja turistov, za nameček pa je katastrofalno vreme v juliju dodatno poslabšalo sliko. Slovenski turizem je v zadnjih treh letih dosegel zelo dobre rezultate, panoga z visokim multiplikatorjem predstavlja 8,5-odstotni delež BDP, z 2 milijardama evrov iz tujskega turizma se je utrdil kot ena najpomembnejših izvoznih dejavnosti. Toda letos se je dramatično zalomilo. Tržni upad je večji od pričakovanj in vse kaže, da bomo šele v naslednjih treh letih videli, kakšna je dejanska konkurenčna sposobnost slovenskega turizma.
Kriza na turističnem trgu je naplavila stare slabosti. Nova vladna menjava in kadrovski direndaj sta v ključnem trenutku finančno in kadrovsko razorožila povečanje splošne trženjske aktivnosti STO. Turizem je nekakšen tradicionalni poligon političnega merjenja moči, in to se je ponovilo tudi tokrat. Dosedanja osredotočenost na nekaj tujih emitivnih trgov se je izkazala za tvegano, prav tako permanentno pomanjkanje promocijskih sredstev in trženjske inovativnosti povsod, kjer so pač tržne možnosti in tudi priložnosti. Tretja trajna slabost je obsedenost z reorganizacijami, ki naj bi bila večna panaceja naše turistične renesanse. Reorganizirali bomo STO, podobno velja za regionalni destinacijski model na temelju javno-zasebnega partnerstva in podobno. Toda kakovost dela STO zagotavlja dobro vodstvo, destinacijske reorganizacije pa tako kot pri starih LTO (lokalne turistične organizacije) ni mogoče uresničiti s politično voljo od zgoraj, temveč kvečjemu na temelju interesov od spodaj navzgor. Tu pa še vedno manjka podjetniških iniciativ, tržnega in poslovnega povezovanja, projektnega dela in skupnih akcij, pa tudi davčnega spodbujanja in še večjih finančnih podpor destinacijskemu menedžmentu. Vmes smo izgubili tudi nekatere konkurenčne prednosti, kot na primer igralništvo. Morda bo prav sedanja kriza prispevala, da bomo vendarle prisiljeni sodelovati in da bomo vztrajali pri obstoječih strategijah in politično-ekonomskih smernicah.
Dokler bo turizem pomenil most med dolgočasnostjo in problemi vsakdanjika ter vznemirljivostjo in hrepenenjem po drugačnosti, bo sposoben iz majhnih doživetij ustvarjati velika občutja. Potovanje je zdravilo in turizem eliksir sedanje krize. To pa je tudi vse, kar pričakujemo in želimo od njega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.