Erjavec še poslednjič kot joker koalicije
Vidni in nevidni momenti spektakla
© Tomaž Lavrič
Odstavljanje ministra Karla Erjavca je dobilo mitske razsežnosti. TV dnevniki mu namenijo po deset uvodnih minut, časniki naslovnice in še vrsto člankov na notranjih straneh. Prva in ekskluzivna medijska tema je že od druge polovice decembra.
Najprej so mediji prinesli vest, da ga je tožilstvo ovadilo neskrbnega dela obrambnega ministra v zadevi Patria. Takrat je premier Borut Pahor nastopil z besedami, da bo razmislil o njegovi zamenjavi, četudi bi povzročila krizo v vladi.
Takoj po novem letu so mediji postregli z informacijo, da je kot minister za okolje prodal državni delež mimo vednosti vlade. A še preden se je odzval premier z novim ukorom, je že naslednji dan udaril Igor Šoltes z Računskega sodišča z negativnim mnenjem in z direktno zahtevo, da vlada odstavi ministra Erjavca.
Bil bi slep, kdor bi v tem ne videl planirane akcije.
Tožilstvo vloži obtožnico, ki jo obtoženi Erjavec niti ne prejme, a mediji že razpolagajo z njeno vsebino. Nekdo na policiji ali na tožilstvu ali na sodišču je z informacijami postregel javnim občilom.
Prodaja, ki jo je minister Erjavec podpisal že poleti, o kateri so posamezni uradniki že takrat izražali pomisleke, prileze do medijev šele čez pol leta!?? Ti, katere spornost mesece ni motila, zapojejo šele po napovedi o Erjavčevi odstavitvi.
Prvi mož Računskega sodišča izda pred časom negativno mnenje za izkaze državnega proračuna in zapiše, da je odkrilo enake napake kot lansko leto, da torej ministrstvo za finance ni upoštevalo lanskoletnih ugotovitev. Na las identična situacija kot pri okoljskem ministru, ki ni popravil napak, ki jih je bil storil že njegov predhodnik minister Janez Podobnik. Toda, ali je gospod Šoltes zahteval od vlade, da razreši ministra za finance Franceta Križaniča?
Predsednik Računskega sodišča očitno predlaga odstavitve ministrov po političnem navdihu.
Koalicijski partnerji iz vrst LDS, SD in Zaresa so zgroženi nad Erjavčevim nespoštovanjem procedure pri prodaji deleža. Zadeva je čista: minister je kršil zakon in postopek.
Lani je minister za promet Patrick Vlačič brzel s službenim avtomobilom po odstavnem pasu avtoceste in kot v filmu prehiteval nepregledno kolono avtomobilov, kar je tudi po prometni zakonodaji prepovedano. Še več, minister si je dal na streho modre utripajoče luči in si s tem protizakonito dodelil status interventne uradne osebe. Kršenje zakonov na dlani!!! Toda, ali so mediji dnevno izpostavljali ta dogodek? Je mar premier vložil v parlament zahtevo po Vlačičevi razrešitvi? Ne, kršenje zakonodaje je dobilo v tem primeru zgolj naravo mladeniške razposajenosti ministra Vlačiča.
V zadevah Karla Erjavca kršitve postave dobijo popolnoma drugačno težo. Odstavljanje ministra za okolje je v prvi vrsti protislovno in nedosledno početje.
Toda po drugi strani je odstavitev ministra Erjavca izjemno enostavna poteza. Trojček SD-Zares-LDS je za, opozicijska SNS prav tako, SLS meni, da bi moral minister sam odstopiti, najmočnejša stranka zunaj koalicije SDS tudi ne napoveduje, da ga bo branila, celo njegov Desus mu sicer stoji ob boku, a hkrati napoveduje, da mu je figo mar, če ga poslanci razrešijo. Na njegovi strani niso niti okoljevarstveniki in ekologi. S stališča varstva narave je Erjavec pač neizpodbitno katastrofalno zanič minister.
A zakaj takšen medijski cirkus, ki bo potekal v celoti mesec dolgo, ko pa je eliminacija ministra otročje lahka? Čemu takšno nesmotrno streljanje s topovi na zabavljaškega vrabca?
Pahorjeva koalicija očitno namenoma uprizarja in podaljšuje izganjanje Karla Erjavca. Dlje ko traja, bolje je zanjo. Čemu?
V prvih dneh januarja so mediji prinesli drobno vestičko, da se bo vlada v prihodnjem letu zadolžila za več kot 4 milijarde evrov. Da bo državni dolg iz 8 milijard poskočil za polovico na 12 evrskih milijard. Toda, to je zdaj bagatelna tema. Ki pa krucialno zadeva vse državljane in državo kot tako. Prav zdaj spremljamo agonije bankrota Islandije, Titova Jugoslavija je v osemdesetih kolapsirala tudi zaradi enormnega dolga, analitiki padca komunizma izpostavljajo, da Sovjetska zveza ni intervenirala ob žametastih revolucijah v vzhodni Nemčiji, v Češkoslovaški, na Madžarskem, ker so bile te države tako bankrotirane, da bi z njihovo okupacijo Sovjeti prevzeli tudi njihov mastodontski denarni dolg. Najvišji dolg v zgodovini Slovenije pa zaradi zadeve Erjavec sploh ni medijska tema!!!!!!!!!!
V senci Erjavca je tudi vest, da bodo na Železnicah več kot tisoč ljudi poslali na prisilno čakanje. Da jim torej preti brezposelnost ali vsaj občutno znižanje prejemkov.
Polopazen je zaradi zadeve Erjavca tudi plan policijske ministrice Katarine Kresal, da za policijo kupi vodni top, ki služi zastraševanju in preganjanju demonstrantov. V času, ko država mehko odpušča železničarje, ko je državna blagajna evidentno prazna, si bo voditeljica liberalnih demokratov iz proračunskih sredstev omislila nov vodni kanon!????? Če bi kaj takega v letu 1989 napovedal nekdanji šef policije Tomaž Ertl, bi celo v zadnjem letu starega režima doživel takojšnje proteste.
Zadeva Erjavec tako ni mora, ampak nasprotno - največji adut Pahorjeve vlade. Vsi, ki odstavljajo Erjavca, so pozitivci, hkrati pa se sami za čas odstavljanja izmaknejo družbeni kritiki lastnih dejanj in nedejanj.
Predsednik vlade je sicer te dni že pozval Desus, da naj mu predlaga novega kandidata za okoljskega ministra. Čisto po birokratsko, premier Pahor je očitno še naprej ignoranten do okolja, pomembno je, da napolnijo Desusovo kvoto. Pojutrišnjem bo torej parlamentu spet predlagal ime ministra, za katerega še včeraj ni slišal, kaj šele, da bi znal izgovoriti njegovo ime.
Goran Novkovič je v Žurnalu 24 ur smelo zahteval, da naj postavijo za ministrico ekologinjo Lučko Kajfež Bogataj. Od prve Peterletove vlade, ki je za okoljskega ministra postavila Miho Jazbinška iz stranke zelenih, Slovenija ni imela nikoli več okoljsko osveščenega ministra. A ta trenutek je to eden najpomembnejših ministrstev. Slovenija že plačuje več deset milijonske kazni zaradi devastacije okolja Evropski komisiji, v Ljubljani je lansko leto doseženo rekordno število dni, več kot 100, v katerih je po zraku mrgolelo kritično nevarno število trdih delcev. A minister Karl Erjavec ni sprejel nobenih izrednih ukrepov, kaj šele, da bi naložil takojšnje ukrepanje ljubljanskemu županu. Toda okoljska nedejavnost ministra sploh ni motila premiera Pahorja in njegovih zaveznikov.
Če je odstavitev ministra Karla Erjavca interna zadeva vladajoče koalicije, pa izbira novega ministra za okolje ni samo kupčkanje med vladajočimi strankami, ampak dogodek, ki zadeva vse državljane.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.