23. 6. 2011 | Mladina 25 | Kolumna
Vsi smo Grki
Ne protestirajo samo proti grški vladi, protestirajo proti vsem vladam, ki razlaščajo razlaščene v imenu anonimnega velekapitala. Protestirajo proti kapitalizmu.
Poglabljanje družbene krize v Evropi vsak dan bolj boleče kaže, na kako samomorilski način Evropska unija in evropske države, med njimi Slovenija, »rešujejo« težave s proračunskim minusom ter z javnim dolgom in zasebnimi dolgovi. V Grčiji in Španiji so zaradi drastičnih ukrepov, ki najbolj prizadenejo javni sektor in mlade, ljudje tako rekoč vsak dan na ulici in vse bolj protestirajo. Ne samo proti sedanji vladi. Proti vsem vladam, ki razlaščajo razlaščene v imenu anonimnega velekapitala. Proti kapitalizmu. Če bo slovenska vlada vztrajala pri varčevanju na račun javnega sektorja, se utegne jeseni Grčija ali Španija zgoditi tudi v Sloveniji (in enako bo še kje v Evropi).
Te dni kaže, da bo grška država dobila paket izsiljene pomoči, ki bo bankrot države odložil do jeseni. V samem paketu pomoči razen dokaj nejasne zahteve bankam upnicam, da se sprijaznijo z odpisom dolga (seveda ga poimenujejo s kakšnim bolj nejasnim izrazom), ni nič novega: skupni dolg držav dolžnic narašča, odplačevanje pa je zaradi nižanja bonitet vse težje. Ukrepi vlad, da bi dolgove odplačevale, uničujejo razlog, zakaj država v očeh državljanov sploh obstaja, namreč javno blaginjo. Kleščenje proračunov uničuje in razgrajuje vsem dostopno zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo in javno infrastrukturo. Ukrepi »za oživljanje gospodarstva« otežujejo položaj zaposlenih in omogočajo odtekanje kapitala iz države, davki pa so dokaj enaki za vse, zato njihovo zviševanje (npr. stopnje DDV ali cene goriva) prizadene vse navadne državljane in najbolj tiste, ki so že tako ali tako najbolj prizadeti. Vse to pospešuje razslojevanje in spodbuja bes ljudstva proti vladam. Države se do kapitala ne vedejo kot nosilke suverenosti v imenu ljudstva, ampak kot rubežnice v imenu neznanih, nedostopnih zasebnih naročnikov. Začasna pomoč EU Grčiji bo morda zagotovila odločevalcem kakšen teden poletnega dopusta, medtem pa se bo v evropskih medijih še bolj razmahnil šovinizem in vsak dan bolj se nam bo zdelo sprejemljivo nekaj, za kar je zadnji čas, da se nad tem zgrozimo in se temu upremo.
V mislih imam grozljivo lahkotnost, s katero se je začela omenjati možnost, da Grčija kratko malo razproda svoje otoke. Res, zakaj ne tudi arheoloških znamenitosti? Zakaj ne bi francoske in nemške banke kupile Partenona, Delfov ali pa kar celotnega Peloponeza?
Šovinizem v Evropi danes ni posebnost skrajne desnice, ampak ga lahko zajemate z veliko žlico na javnih TV in v uglednem časopisju. Ne da bi trenili z očesom, so šovinisti in šovinistke vodilni evropski in »naši« politiki. »Grki« so zapravljali in se zadolžili; »Grki« gredo prehitro v pokoj; »mi« ne bomo več podpirali njihove lenobe ali lahkomiselnosti; »mi« hočemo »svoj« denar nazaj, ali pa ga ne »bomo« več posodili »Grkom«.
Če ne verjamete, da je to šovinizem, predlagam preprost preizkus. Postavite se v vlogo nemškega ali francoskega politika, ki zagovarja upnike slovenske države, saj je od njegove izterjevalne spretnosti odvisen nemški ali francoski proračun in njegova (ali njena) politična kariera. Recimo, da se je boniteta Slovenije že znižala in da bo naša država zdajci morala zaprositi EU za pomoč (no, če bo naša država dovolj dolgo servisirala upnike, pomoč sploh ne bo več na voljo, ko bo morala sama prositi zanjo). Seveda se pridušate, da mi, Nemci, že ne bomo pomagali Slovencem! Zakaj ne? Poglejte: zapravljivi in požrešni Slovenci so izčrpali svoja podjetja in se nerazumno zadolžili, zdaj pa so še zavrnili pokojninsko reformo, potem ko so dolga leta upokojevali vse, ki so se jim zdeli odveč.
Čakajte, boste rekli, podjetja so izčrpavali tajkuni, ne mi. Zainvestirali so se Šrot, Bavčar, Kordež, državljani Slovenije samo plačujemo posledice njihove megalomanije. Točno! Popolnoma enako je z Grki. Ali so državljani Grčije (pa Portugalske, Irske, Španije, Italije ...) bolj krivi za zgrešene naložbe svojih tajkunov kakor državljani Slovenije za neuspele podvige junakov slovenske tranzicijske privatizacije? Niso! Če pa je tako, je jasno, da smo državljani EU v vsaki državi posebej pasivne žrtve nejavnih odločitev političnih elit posameznih držav in EU kot celote. Nezaupanje do elit, ki se vedejo kot dekle velekapitala, je splošna značilnost ljudskega odpora do evropskih političnih elit, ne glede na njihovo barvo.
Če ste danes prepričani, da so si Grki (ves narod, vsi počez) za svojo nesrečo krivi sami, boste morali požreti tudi to, da smo si Slovenci sami krivi za svojo nesrečo. S tega vidika niso izropali in zapravili družbenega premoženja konkretni »podjetniki« s podporo konkretnih uradnikov ali poslancev in z dobro plačanimi storitvami odvetnikov z imeni in priimki. Ne, zadolžila se je Slovenija, plačujemo Slovenci.
Kot državljani zadolženih držav smo v razmerju do velekapitala in do postaranih evropskih političnih elit, ki mu služijo, vsi Grki. Naložena nam je kolektivna krivda za politiko, ki pelje v katastrofo.
Spoznanje, da smo vsi Grki (in Grkinje), je nujno, če se hočemo taki politiki upreti. Solidarnost z državljani najbolj zadolženih držav in spoznanje, da te države dolgov nikoli ne bodo mogle odplačati, sta prva in nujna točka odpora in upora. Država, ki bi hotela odplačati svoje dolgove, bi to lahko naredila le za ceno uničenja lastne infrastrukture, obubožanja prebivalstva, migracij, slej ko prej tudi diktature, pa četudi z »demokratično« masko na obrazu. EU, sestavljena iz takih držav, ne more preživeti. (Mimogrede: med socialističnimi državami, ki so konec 70. let zašle v dolžniško krizo, je edina in zelo hitro vse dolgove odplačala Ceauşescujeva Romunija - za kakšno družbeno in politično ceno, vemo.)
Poglejte na zemljevid in se zamislite! V vseh državah nekdanje Vzhodne Evrope, ki so zdaj v EU, zadnji dve desetletji prebivalstvo upada. Mladi, izobraženi, iskani odhajajo. Krepita se revščina in šovinizem. V krizi je zdaj posebej prizadet evropski Jug, kjer je rast najbolj temeljila na zatirani poceni imigrantski delovni sili. Evropa visi v zraku. Za prizemljitev potrebujemo novo, vseevropsko politično silo na temelju solidarnosti državljanov Evrope ne glede na državne meje. Namesto nojevskih nacionalnih elit in evrobirokracije potrebujemo gibanje za Evropo njenih državljank in državljanov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.