7. 7. 2011 | Mladina 27 | Kolumna
Izročeno ljudstvo
Dobri pastir je izročil naše potrpežljivo ljudstvo Materi Božji, v katere varstvu smo že od nekdaj. Vsak čas bomo končno dobili tudi takšno vlado, kakršno smo si zaslužili.
Vzhičenost, s katero je naš narod pričakal in pospremil 20. obletnico uresničitve svojih 1000-letnih sanj, žal ne more prikriti nepotrebnih dvomov, ki se ob tem polaščajo neodgovornih posameznikov (in posameznic). Na nas je, da razblinimo brezpredmetnost teh dvomov in pomagamo spregledati onim, ki ne zrejo z zaupanjem v prihodnost.
Kdor zaupa, je namreč znamenja videl. Izpolnilo se je, da je tujčeva peta stopila z narodovega telesa in smo dobili slovensko državo. Dobri pastir je izročil naše potrpežljivo ljudstvo Materi Božji, v katere varstvu smo že od nekdaj. Vsak čas bomo končno dobili tudi takšno vlado, kakršno smo si zaslužili. Ni pretirano meniti, da se kot ljudstvo, izročeno najvišji priprošnjici, smemo primerjati z izvoljenim ljudstvom.
Šele primerjava z izvoljenim ljudstvom lahko pokaže, kaj Slovencem prinaša prihodnost. Trenutne težavice se nam bodo zazdele peresno lahke, če jih premerimo z vatlom preizkušenj, ki jih je sposobno prenesti ljudstvo s pogojem, da je izvoljeno.
Kakor našim prednikom ni posijalo sonce takoj, ko so si postavili kolibe in prvič posejali žito v naši domovini, pa četudi so bili hitro pripravljeni sprejeti evangelij, ampak so privršali jezni viharji in si jih je za tisoč let podjarmil tujec, tako so se tudi Abrahamovi potomci po prihodu v obljubljeno deželo kmalu znašli v egiptovskem suženjstvu. Stoletja je minilo, preden je Mojzes sklenil zavezo z Bogom in jih popeljal v Izrael (sam pa obljubljene dežele ni uzrl). Še nekaj rodov je moralo miniti, preden je izvoljeno ljudstvo - kakšno tisočletje po Abrahamu - s kraljem Davidom dobilo svoje kraljestvo.
Prigode izvoljenega ljudstva, potem ko je že imelo svojo državo, nas bodo poučile, da samostojna država nikakor še ni tisočletno Božje kraljestvo na tem svetu. Kmalu po Salomonu se je država razcepila na kraljestvi Izrael in Juda/Judeja in najprej so tujci zasužnjili slednje, potem pa še prvo. Resda so Perzijci po uničenju novobabilonske države pregnanim Judom omogočili vrnitev v domovino in obnovo templja, niso pa jim dali neodvisnosti. Potem ko je Aleksander Makedonski uničil perzijsko cesarstvo in so se diadohi nekaj stoletij vojskovali za dežele na Jutrovem, so Izraelci nekaj časa spet imeli svojo državo.
Pomislimo, da se je vse to dogajalo in dogodilo, še preden je Ana Samotretja spočela priprošnjico, ki ji bo čez dva tisoč let izročen slovenski narod. Šele desetletja po tem, ko so te dežele zavojevali Rimljani, se je rodil Jezus. Ne njegovo rojstvo, ne križanje, ne vnebovzetje ni bilo znamenje za ponovno neodvisnost izvoljenega ljudstva. Ko so se Izraelci uprli Rimljanom, je v obleganem Jeruzalemu divjala silovita državljanska vojna. Po zadušitvi vstaje so Rimljani, kot je znano, Jeruzalem porušili in pognali v pregnanstvo še preostale Jude, ki niso bili izseljeni že prej.
Žalostno usodo Judov v diaspori poznamo. Spet je minilo dvakrat skoraj tisoč let, preden so se vrnili v Palestino in si vsaj že tretjič (odvisno od štetja) znova omislili svojo državo. Ta se zdi silna, če že ne izvoljena, saj premore najmočnejšega svetnega zavetnika. A tudi moč ZDA peša in antikristi rovarijo. Treba bo prestati najmanj še apokalipso, dokler ne napoči tisočletno kraljestvo Božje in kar sledi.
Če v luči vseh teh preizkušenj zdaj obrnemo pogled k svojemu lastnemu narodu, bomo spoznali, da še nikakor ni dospel v jasnino dopolnjene usode. Prej bo držalo, da ga čaka še napeta bodočnost. Če so med izvoljenim in Mariji izročenim ljudstvom vzporednice natančne, potem smo Slovenci nekako vmes med Davidom in Salomonom. Ne sme nas pretirano skrbeti, da so začeli vstajati lažni preroki in zagovarjati ponarejene vrednote. V tem primeru bodo namreč naši potomci doživeli še toliko nepričakovanega, tudi lažne bogove in jarme tujcev, da so glede na to naše zdajšnje težave zanemarljiva malenkost.
Ker pa v resnici stopnja podobnosti med stanjema izvoljenosti in izročenosti ter njen vpliv na prihodnjo zgodovino še nista bila v zadostni meri proučena (morebiti smemo upati, da bo v Sloveniji tej temi v prihodnjih letih posvečen kakšen znanstveni kongres?), je najbrž pretirano pričakovati, da bo zgodovina Slovencev togo sledila izraelskemu zgledu zadnjih 3000 let. Zdi se, da teče zdaj čas hitreje.
V primerjavi z izvoljenim ljudstvom je bistveno nekaj drugega. Z osamosvojitvijo in z lastno državo narod ni pretrgal ciljne črte na maratonu svoje zgodovine. Glejte, recimo, kako živahno je v Grčiji, pa je od maratonske bitke, ko so rešili svojo svobodo, tudi minilo že dve tisočletji in pol! Naj se zdijo problemi mlade države še tako hudi, niso v resnici niti luknja v asfaltu na avtocesti v prihodnost.
Naj nam zatorej vera vase pomaga ohraniti vedro srce, trezno glavo in mirno roko. Pa kaj, če smo razslojeni in razdeljeni?! Pa kaj, če smo okradeni in zadolženi?! Pa kaj, če bomo prodali premoženje in napotili otroke in vnuke s trebuhom za kruhom?! Pa kaj, če bomo ostali brez šol, brez zdravnikov in brez pokojnin?! Brez kulture in brez jezika?! Za narod, izročen v najzanesljivejše varstvo, so vse to bežni utripljaji vek v primeri z večnostjo.
Vprašanje, ali je lahko še slabše, je nepomembno. Ni bistveno, koliko slabše je še lahko in kako dolgo. Odločilno je, da smo izročeni v zanesljivo varstvo na vekov veke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.