Vladavina sekire

Bernard Nežmah

2. 9. 2011  |  Mladina 35  |  Pamflet

Dolgo se je zdela korupcija kot neulovljivi zmaj. Potem pa je Goran Klemenčič spustil v tek Supervizorja in naenkrat je postalo razvidno, da se korupcija koti tam, kjer se odločitve sprejemajo v tajnosti, kjer za vse ne veljajo ista pravila. Oko javnosti, ki ima vpogled v tok denarja, ki iz državnih institucij odteka v zasebne firme, je eden garantov politične klime, ki otežuje razmah korupcije.

Toda v času, ko je korupcija postala ena najbolj razširjenih besed, se pozablja na enostaven pojem - neumnost. V političnem življenju jo redkokdaj opazimo, običajno jo takoj povežemo s pravljicami. V čisti obliki jo je izrazil H. CH. Andersen v »Velikem in malem Miklavžu«. Veliki Miklavž je bil bogat kmet, ki je oral s štirimi konji, medtem ko je bil mali Miklavž sirotek z enim samim konjičem, pa še tega mu je veliki nekoč ubil. A mali je bil prebrisan in s prevarami vnovčil kožo ubitega konja, tako da je zanjo dobil celo cizo denarja. Ko je bogataš to izvedel, ga je nevoščljivo vprašal, od kod mu bogastvo. Mali ga je hitro speljal na led in mu dejal, da je tako dobro prodal kožo konja edinca, nakar je veliki jadrno odhitel s sekiro pobiti svoje štiri konjiče. In otroški bralci smo prasnili v zadovoljstvo nad neumnostjo negativca, kot je bil veliki Miklavž.

Neumnost ljudje seveda najhitreje odkrijemo pri drugih.

V Dugi Resi na Hrvaškem so po smrti predsednika Tita posadili 88 dreves v njegovo čast. Drevored se je lepo razrasel, meščanom je bil dolgo v ponos in senco, dokler se ni začel obračun s komunizmom. Najprej je bil kajpak racionalen, saj so odstranjevali njegove slike in kipe, ki so moleli iz malodane vsake stavbe, odpravljali njegove zakone, odprli Brione za javnost. Leta 1998 pa so prebivalci Duge rese sklenili, da dokončno obračunajo še s poslednjim ostankom komunističnega režima - do tal so posekali gozdič, ki so ga nekoč posadili za Titov rojstni dan. Popolna neumnost in omejenost duha!

Slovenija je moderna država, članica Evropske unije, v kateri vladata modrost evropskega humanizma, ki zviška gleda na balkanske primitivnosti. Toda pred dnevi je pod županom Antonom Štihcem prišla odredba o poseku 1.400 metrov dolgega drevoreda med Mursko Soboto in Rakičanom. Na en mah so posekali 116 orjaških topolov, starih okoli 40 let!???????????

Kaj je lepšega, kot vožnja po Provansi mimo neskončnih drevoredov platan, ali kolesarjenje po Prusiji, kjer se vrstijo drevoredi lip, hrastov, jesenov? Baletnik Pino Mlakar je v poslednji knjigi »Srečne zgodbe bolečina« priklical osemdeset let star spomin na drevored pinij pri Rapallu, ki ga je poetično opisal: »Potnika varuje pred pripeko kot angeli varuhi ob cesti.« Drevoredi so kdaj tudi fatalni - eden največjih romanopiscev Albert Camus se je ponesrečil na poti iz Lyona v Pariz, ko ga je odneslo s ceste in je treščil v prvo drevo drevoreda, ki ga je odbilo v drugo in od tam v smrt. A francoski minister ni ukazal maščevanja in sečnjo usodnih dreves.

Zakaj je padel prekmurski drevored? Eksekutorji pravijo, da je bil izjemno nevaren, saj da je ogrožal človeška življenja in avtomobile. In kaj krutega je za svojega življenja dejansko storil? Vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor Nada Cvetko Toeroek je povedala, da so bila drevesa v slabem stanju in da jih je bilo ob vsakem neurju strah tragičnih posledic, ki bi se utegnile zgoditi.

A so se tragedije res zgodile? Ne, le po močnejšem vetru so morali vsakokrat s ceste, kolesarske steze in pešpoti odstranjevati polomljene veje.

Pri Zevsu! Greh drevoreda je bil, da je kdaj s kakšnega drevesa padla kakšna veja. In zato so posekali celotni drevored. S kakšno pravico pa rastejo drevesa tako nemarno, da s svojim bivanjem povzročajo delo človeku!!!? Po tem zgledu bodo naslednjič, ko bo srna priletela na Kočevskem pod avtomobil, tam lovci iztrebili vso divjad!??

Kje najdete še kulturo, ki bi namerno uničila delo svojih očetov, ki so nekoč ozaljšali kraj z zasaditvijo čudovitega drevoreda?

Pozor, odgovor je - samo v Evropski uniji. Pri božji pameti, saj to je nemogoče, če pomislimo na stvarne besede nemške kanclerke Angele Merklove. Nikakor, biocidu topolov se reče revitalizacija, ki poteka kot čezmejni projekt, ki obsega rušitev, spravilo lesa in zasaditev 140 dreves iste vrste. Projekt financira EU v 85 odstotkih, 10 odstotkov doda državna blagajna, pet odstotkov pa občina Murka Sobota, vsega skupaj skoraj 70 tisoč evrov. In golosek so morali opraviti na hitro, da ujamejo še rok tedna mobilnosti, ki ga bodo proslavili s posaditvijo 140 novih dreves.

Neumnost, ki je ne najdete niti pri Milčinskem v »Butalcih« - da bi dobili 70 tisočakov, so pripravljeni posekati polstoletni drevored in ga nadomestiti z drevesnimi ništrci!

Toda problem niso samo lokalni oblastniki, preseneča vdanost domačinov, ki so se zelo razburili, vendar niso stopili v bran svojim očakom. Ko je ljubljanska oblast sredi devetdesetih hotela požagati Vrbov drevored ob Ljubljanici, je legendarni morjeplovec Jure Šterk s telesom ubranil drevesa; petnajst let kasneje so pod sedanjim županom in v času brez Šterka padle vrbe neslišno.

Ali pa l. 1933 v predmestju Londona Wanstedu, ko so hotele oblasti zaradi širjenja ceste posekati 250 let star kostanj in s tem sprožile ljudski odpor, v katerem so krajani kar pet tednov dan in noč branili drevo.

Zakaj celo okoljevarstveniki tako vdano prenašajo uničevanje narave zaradi biznisa? Zdi se, da je zadaj vera v pravno državo. Toda pravne države pač ni samoumevno enačiti z vsemi k biznisu usmerjenimi akti, ki jih sprejmejo oblastniki. Že Sofoklejeva Antigona se je uprla zakonom Teb, ki so prepovedovali, da pokopljejo mrtve »izdajalce« države. Zanjo je bil zakon civilizacije nad zakonom aktualnega kralja Kreonta.

Sicer pa, tudi za center Ljubljane smo mislili, da je peš cona, v kateri je sredi dneva prepovedan promet z avtomobili. Zadnjič pa smo videli, kako se je med pešce pripeljala limuzina, iz katere je stopila nemška kanclerka Merklova.

A gospa je nedolžna, v mesto ni vkorakala s tanki kot med vojno nemške okupacijske enote, pot v četrt pešcev sta ji odprla gostitelj Borut Pahor in župan Zoran Janković. Sama bi vsekakor naredila nekaj korakov več.

Za ceno gledališke predstave so poteptali lastne uredbe. In vpeljali red, po katerem se na področje, kjer je prepovedan osebni promet, lahko pripeljejo le voditelji tujih držav. Predsednik ZZB NOB ob tem ni protestiral.