»Rakov« povratnik

Lojze Peterle je v intervjuju za revijo Obrazi razkril, da je znova zbolel za rakom. Pred dvanajstimi leti je prebolel raka na prostati, zdaj naj bi mu bil napadel kostni mozeg. Diagnozo mu je postavil dr. Yoshiaki Omura, ki ga Peterle razglaša za ugledno ime ameriške medicine. Slovenski onkologi za dr. Omuro še niso slišali in ne prakticirajo njegove alternativne metode zgodnjega odkrivanja raka, češ da je subjektivna in meji na mazaštvo. Gre za test Bi-Digital O-Ring ali krajše BDORT, pri katerem bolnik s prsti oblikuje črko O, zdravnik pa njegovo zdravstveno stanje oceni tako, da mu skuša prste razpreti.

Voda v grlu

 Kriza evroobmočja je na vrhuncu, zato lahko državo vsaka nespretna izjava vodilnih politikov drago stane. Napoved predsednika vlade Janeza Janše, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati mednarodno pomoč, če se bodo negativni trendi nadaljevali, bo našo državo stala vsaj 1,2 milijona evrov. Toliko dodatnih obresti bo namreč Slovenija morala odplačati za na novo izdane zakladne menice. »Stroški so še višji, če upoštevamo, da so se finančni trgi nemudoma odzvali tudi z zvišanjem zahtevanega donosa na desetletne obveznice. K temu pa je treba dodati še širše in težje merljive stroške, kot so ustvarjanje negativnega razpoloženja med mednarodnimi investitorji, ki se bodo še bolj izogibali naložbam v Sloveniji,« pravi ekonomist dr. Jože P. Damijan, ki se je lotil izračuna stroškov te škodljive Janševe izjave.

Jožko Rutar: "Film je najdražji kulturni produkt, tudi njegova produkcija je najdaljša."

Iz slovenskega nacionalnega programa se trenutno pripravlja cela vrsta celovečernih filmov. Nemotena produkcija filmov zahteva tudi tekoče financiranje s strani SFC, kot je predvideno po pogodbah. Trenutno ne izpolnjujemo svojih pogodbenih obveznosti, ker v letošnjem letu SFC in s tem slovenski film še ni dobil nobenih proračunskih sredstev za stroške programa.

Mag. Alenka Pirjevec: "Sporno je, da naj bi dovoljenja za pogodbe po novem dajala vlada. Če pa bodo zahtevali imena, gre za popoln nadzor."

Predsednica združenja dramskih umetnikov Slovenije

Boj za preživetje

Nobenega dvoma ni, da bo minister za finance v prihodnjih štirih letih ključni človek v vladi. Predvsem od njegovih odločitev bo odvisna usoda slovenskih javnih financ. Zaradi napačnih potez lahko država v skrajnem primeru tudi bankrotira, vsekakor pa tvega, da se zadolžuje in odplačuje že najeta posojila po višji ceni od te, ki jo plačuje danes, že ta pa je visoka. Zaradi padca bonitete se je namreč v zadnjem letu tako Sloveniji kot tudi slovenskim bankam občutno podražilo zadolževanje.

Kulturno zategovanje pasu?

Lani je odločitev vlade, da pri krčenju proračuna bistveno bolj poseže v kulturni kolač kot v druge resorje, povzročila splošno nezadovoljstvo. Oglasili so se na kulturnem ministrstvu in tudi predstavniki „kulturnih manjšin“. V Sloveniji jih zastopa društvo Asociacija, ki združuje 80 nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture. Nezadovoljni s proračunskim rezom so se organizirali in v nekaj dneh s peticijo zbrali okoli 7000 podpisov. Rebalans proračuna naj bi kulturo najprej prikrajšal za 38 milijonov evrov, nato za 19, nazadnje jih je odškrnil „le“ 16.

Finančne elite: Leto 2011 ni bilo leto večine, amapk leto manjšine

Osebnost leta 2011 ni protestnik, ki pravi »Jaz sem 99 %«, ampak njegov manihejski nasprotnik – 1 %. Tisti 1 %, ki poseduje in obvladuje večino družbenega bogastva. Tisti 1 %, ki je okupiral kapital. Tisti 1 %, ki je ugrabil družbo. Tisti 1 %, ki je kapitalizem predelal v svoje zasebno orodje – v svoj zasebni sistem. Tisti 1 %, ki pravi, da je prosti trg pravičnejši od demokracije. Tisti 1 %, ki se stalno obnaša tako, kot da je v večini. Tisti 1 %, ki privatizira dobičke in podružblja izgube. Tisti 1 %, ki se ima za nepogrešljivega, najbolj racionalnega, najbolj vizionarskega in najbolj preroškega. Tisti 1 %, ki misli, da se zgodovina z njim konča. Tisti 1 %, ki je prevelik, da bi smel propasti.

Priložnost za očiščenje?

Slovenska rimskokatoliška cerkev je bila pred dnevi obsojena na plačilo odškodnine žrtvi spolnih zlorab. Če sodba prestane verjetno presojo na višjem sodišču, bo to precedenčna sodba ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. Še preden pa postane pravnomočna, ji bodo vsaj v Sloveniji sledile nove tožbe žrtev spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki. Verjetno tudi sodbe oziroma obsodbe. Slovenska cerkev glede odnosa do spolnih zlorab sodi med tiste, ki še niso priznale, ki se še niso pokesale. Bo odslej drugače?

Mitja Gaspari: „Ni mogoče pričakovati, da bomo težave rešili z gospodarsko rastjo.“

Mag. Mitja Gaspari trdi, da s funkcije ministra za razvoj in evropske zadeve ne odhaja razočaran, pa čeprav je Slovenija v minulih treh letih zamudila kar nekaj priložnosti, da bi si olajšala izhod iz hude finančne in gospodarske krize. Bodoča vlada ima priložnost za popravni izpit, ki je ne sme zamuditi. Časa za odlašanje ni več, saj bodo sicer sledile sankcije.

Je superžupan lahko tudi superpremier?

Zoran Janković je bil ena od najmočnejših političnih figur na levici že pred tremi leti, ko je kot župan Ljubljane pokroviteljsko združil Socialne demokrate, Liberalno demokracijo in stranko Zares. Njegova javna podpora je bila zadnji teden pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je kazalo, da bo SDS Janeza Janše vnovič relativni zmagovalec, odločilna za zmago Boruta Pahorja. Sedaj, po treh letih preizkušnje in po razočaranju z bivšimi koalicijskimi strankami, se žogica očitno vrača nazaj - k »očetu« Jankoviću. Ta se je sedaj znašel pred verjetno najpomembnejšo dilemo v svoji karieri: Ali naj gre v boj za mesto predsednika vlade? In ali je odličen župan lahko tudi odličen premier?

“Mi smo 99 %!”

V Tuniziji se je vse začelo z množičnimi protesti proti diktatorju - in na koncu so diktatorja zrušili. Tudi v Egiptu se je vse začelo z množičnimi protesti proti diktatorju - in na koncu so diktatorja zrušili. Na Wall Streetu se je prav tako vse začelo z množičnimi protesti - in tudi na Wall Streetu množica protestira proti diktatorju, proti ultimativnemu diktatorju - kapitalu, Wall Streetu, katedrali kapitala. Protestna množica, ki se že tedne - vse tja od 17. septembra - zbira na Wall Streetu, hoče zrušiti diktaturo kapitala. Nihče ne verjame, da jim bo uspelo.

Janković in njegova stranka

V Sloveniji je uradno registriranih 74 strank. Večina jih deluje na lokalni ravni, nekatere izmed njih imajo prav eksotična imena. Recimo Stara pravda stranke prava ali pa jeseniška Narcisa - Stranka rdečega prahu. Na Primorskem obstaja kopica strank ali list, ki se hvalijo s tem, da je nekaj njihovo - pravzaprav naše. Naš je Piran, naša je Primorska, Obala, Izola, Koper in naša je bila nekoč tudi Slovenija. Nekoč zato, ker je stranka Slovenija je naša Borisa Popoviča, ki je v registru strank napisan kot zastopnik kar štirih političnih strank, neuspešno kandidirala na državnozborskih volitvah. Leta 2004 je župan Kopra skupaj s svojimi podporniki na slovenski ravni zbral dobrih 25.000 glasov, kakšnih 15.000 premalo, da bi se uvrstil v parlament. Popovičev neuspešen naskok slovenskega parlamenta je zanimiv. V različnih kombinacijah iskanja izgubljenega zaupanja volivcev slovenske levice se kot konstanta pojavlja ime Zorana Jankovića. Jankovič pravi, da ostaja župan Ljubljane in da se ne »bo priključil nobeni politični stranki«.

8 dni na teden

V torek je umrl nekdanji premier, finančni minister in predsednik NSi Andrej Bajuk. Ob njegovem odhodu so vsi, ne glede na politični pol, poudarjali, da je bil velik domoljub, finančnik in politik. Da se je razdajal za Slovenijo, da je v svojo novo domovino pripeljal evro, da je vedno zvesto zagovarjal svoja trdna načela. Nič pa ni bilo povedanega o tem, da je njegova vlada zdržala samo dobrega pol leta, da se je Slovenija v mandatu najugodnejših gospodarskih razmer, ko je bil finančni minister, nerazumno zadolžila, da je NSi pod njegovim vodstvom izpadla iz državnega zbora ...

Grega Repovž

19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Uvodnik

Zadnji kandidat

Ko so se v zadnjih tednih v krogih levice ponovno začele pojavljati ideje, da pa morda le gre preigrati ime Zoran Janković pri iskanju izhoda iz koalicijske, vladne in nenazadnje kar krize slovenske levice v celoti, se je to na prvi pogled zdelo popolnoma nemogoča ideja. Kot zadnja, brezizhodna ideja. Pa je res?

Grega Repovž

8. 7. 2011  |  Mladina 27  |  Uvodnik

Janez ni Angela

Janez Janša ima prav. Slovenija je res podobna Grčiji. A ne zaradi tega, ker bi bile njene finance v enakem stanju. Ker niso. Dve možnosti sta. Da Janša res premalo ve, pa pač po gostilniško kvasi. Druga možnost je, da ve in da podatke pozna, pa zavestno laže. In čeprav se zdi drugo veliko bolj verjetno, tudi prvo ni čisto izključeno. Poglejte, ta človek verjame, da to deželo še vedno vodijo komunisti, nadtalni in podtalni. Zakaj ne bi torej res verjel, da je stanje slovenskih financ enako stanju grških?

Združena desnica

Tisti izmed vodilnih politikov, ki v sedanjih, kriznih razmerah noče predčasnih volitev »zame ni državnik, temveč neodgovoren politikant,« pravi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. V zadnjem intervjuju ob 20. obletnici samostojnosti je za katoliški tednik Družina povedal še nekaj drugih, krepkih. Da je aktualna politična kriza posledica komunistične kontinuitete in pa, da bi morali na začetku družbene spremembe zastaviti veliko bolj radikalno, »vendar so bile 'stare sile' spretnejše od resničnih demokratov, ljudje pa so imeli bolj oprane možgane, kot se je sprva mislilo.« Stranke Demosa, je dejal v nadaljevanju, leta 1991 pač niso hotele tvegati, da bi se »bolj ali manj komunistična levica obrnila proti osamosvojitvi. Za to zdaj plačujemo davek, in to visok davek, saj so še naprej zelo močne in vplivne »stare sile,« zaradi katerih smo sedaj v krizi. Vprašajmo se dvoje: Prvič, ali je to, kar pravi nadškof Stres, resnica? Če pa ni, če je zgolj politika, ali je prav, da jo Stres prakticira?