Dr. Tvrtko Jakovina, hrvaški zgodovinar

Zgodovinski revizionizem, prikrit ali manj prikrit, z namenom rehabilitacije izdajalcev, zlasti pa njihovih voditeljev, ki so med 2. svetovno vojno – domnevno zaradi strahu pred nevarnostjo uvedbe (stalinistične) komunistične ureditve ali le zaradi sebične želje po ohranitvi položaja cerkve in vladajočega razreda ter njune ideologije v družbi – sodelovali z nacisti ali fašisti, je že nekaj let v marsikateri (vzhodno)evropski državi orodje za notranjepolitično obračunavanje. To velja zlasti za države, nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije, ki zaradi različnih zgodovinskih in političnih okoliščin niso zares ovrednotile svoje polpretekle zgodovine. Del politike, zlasti politiki z desnega političnega pola, to izkorišča za poglabljanje razdora v narodu, ne oziraje se na stvarne gmotne težave, ki tarejo te družbe in njihove pripadnike.

Dr. Marjan Zaletel, nevrolog

Glavobol je stalni spremljevalec človeštva. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije približno polovica svetovnega odraslega prebivalstva vsaj enkrat na leto izkusi glavobol. Tako rekoč ni človeka, ki ga ne bi vsaj kdaj v življenju bolela glava. Pa vendar o vzrokih za nastanek teh bolečin vemo presenetljivo malo. In to čeprav lahko glavoboli v ne tako redkih primerih občutno poslabšajo kakovost življenja, prinašajo pa tudi ogromne družbene stroške. Nevrolog dr. Marjan Zaletel z ljubljanske Nevrološke klinike pravi, da smo problematiko glavobolov v Sloveniji dolga leta zanemarjali, posledica tega pa je precejšen zaostanek za svetovnimi usmeritvami v zdravljenju.

Uroš Ahčan, kirurg

Predsednik države Borut Pahor kot po tekočem traku sprejema virtualne gorske zdravnike in druge zvezdnike, ne opazi pa, da bi si njegovo pozornost bistveno bolj zaslužili realni junaki, denimo ekipa onkologov in plastičnih kirurgov iz UKC Ljubljana, ki je pod vodstvom kirurga prof. dr. Uroša Ahčana prva na svetu po najsodobnejši metodi izvedla rekonstrukcijo dojke s 3D-modelom in se s tem zapisala v zgodovino svetovne medicine. Dr. Ahčan je predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline na UKC Ljubljana ter redni profesor na katedri za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Popoln sistem za obsodbo nedolžnih

V ZDA je plea bargaining oziroma postopek pogajanj o priznanju krivde skorajda povsem izpodrinil pravo sojenje, saj se s pogajanji med tožilcem in obdolženčevim zagovornikom konča približno 95 odstotkov zadev. Pri tem se kažejo številne anomalije, ki so v ameriški teoriji zelo dobro raziskane. Najnevarnejša posledica teh postopkov je, da so lahko obsojeni tudi nedolžni ljudje. Profesor Albert W. Alschuler, med ameriškimi kolegi včasih šaljivo poimenovan kar Mr. Plea Bargaining, zaradi pomembnega raziskovalnega prispevka k razumevanju tega kazenskoprocesnega fenomena, je prav letos objavil svoj zadnji razmislek na to temo, ki ga je poimenoval kar A Nearly Perfect System for Convicting the Innocent (Skoraj popoln sistem za obsodbo nedolžnega). V njem opozarja na številne razloge, ki vplivajo, da se je ameriški sistem plea bargaining sprevrgel v skorajda natančno to: popoln sistem za obsodbo (tudi) nedolžnih. Nekaj, kar se v kazenskem pravu absolutno ne bi smelo dogajati.

Milan Gabor, etični heker

Na zaslonih več kot 200 tisoč računalnikov po vsem svetu se je prikazalo navihano grozeče opozorilo. »Ups, vaše pomembne datoteke so bile zakodirane.« Cena za ključ – 300 dolarjev v digitalni valuti bitcoin. Po izteku treh dni se cena podvoji, po sedmih dneh brez plačila podatki izginejo za vedno. Na to ves časa opozarjata dve uri, ki odštevata čas do izteka roka.

Bojana Potočnik, učiteljica

Bojana Potočnik v Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju uči slovenščino. Že pred leti je javno govorila o nesmiselnosti varčevanja v šolstvu, o napakah politike in stroke, a se zdi, da je niso poslušali, stvari se v šolstvu niso bistveno spremenile. »Ni mi vseeno,« pravi. »Nočem biti Angelca Likovič, nikakor, a v šoli je narobe preveč stvari.« Kaos, ki naj bi grozil devetletki, jo lahko pokoplje. Bojana Potočnik ima svoj poklic rada, dejavna je v gledališkem krožku, njena predstava Prosto po Gorencu je nedavno dobila laskave pohvale na območnem srečanju gledaliških skupin. Rada ima tudi poezijo, predvsem Srečka Kosovela. V njeni učilnici je veliko citatov angleškega pisatelja Roalda Dahla. »Duhovit je, nagajiv, s srcem na strani otrok.«

Igor Kadunc, novi generalni direktor RTV Slovenija

Po treh letih zapletov je RTV Slovenija končno dobila pravega generalnega direktorja. To je postal Igor Kadunc, ekonomist, ki se je na vrh RTV Slovenija vrnil iz pokoja, češ da mu za prihodnost zavoda »ni vseeno«. Med letoma 1996 in 2000 je že opravljal naloge pomočnika generalnega direktorja RTV; to je bilo obdobje, ko smo plačevanje RTV-prispevkov vezali na električne števce in ko je RTV Slovenija kupila delnice Eutelsata. Za projekt, s katerim je nacionalka zaslužila več kot sto milijonov evrov, je bil pristojen prav Kadunc, a zaradi tega ob odhodu ni dobil posebne pohvale. Leta 2010 je za krajši čas postal direktor filmskega sklada, dokler se ni upokojil. Pravi, da se vrača le za en mandat, v upanju, da bo potem junakov, ki si bodo upali prevzeti vodenje RTV Slovenija, kaj več.

Dr. Milan Jazbec, kandidat za predsednika republike

Prvi, ki je napovedal kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah, je diplomat, profesor in pisatelj dr. Milan Jazbec. Od lani je veleposlanik v Makedoniji, pred tem je bil veleposlanik v Turčiji, ob osamosvojitvi generalni konzul v Celovcu, med letoma 2000 in 2004 pa državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Pred osmimi leti je izdal deveto knjigo na temo diplomacije Martin Krpan: diplomat in vojščak. Kandidirati namerava kot nestrankarski kandidat s podporo 5000 volivcev. Med razlogi, zaradi katerih se odpravlja v boj, pravi, sta predvsem želja »povrniti predsedniški funkciji državniško držo«, pa tudi spodbuda pokojnega »očeta« slovenske države, Franceta Bučarja, s katerim je prijateljeval.

Nina Rajić Kranjac

Nina Rajić Kranjac (1991) je ena izmed prodornih gledaliških režiserk naše najmlajše generacije. Že v režijskem prvencu z naslovom 1981, ki ga je pripravila v okviru študija gledališke in radijske režije na AGRFT, je nakazala eklektični pristop v režiji, v katerem spretno, preudarno in pogumno izkorišča vsa izrazna sredstva sodobnega gledališča pri podajanju teme dramskega dela. V Zborovanju ptic, svoji prvi profesionalni predstavi, je prikazala, kako globoko lahko v dramsko delo poseže ustvarjalni kolektiv (in, obratno, dramsko delo v kolektiv), če skušajo ustvarjalci predstave z dušo in telesom zaznati vse nianse besedila, v njem izpričane ali le nakazane, in jih skozi dinamiko medsebojnih odnosov – predstavo so pripravljali kar eno leto – »pretopiti« v umetniško delo. Da se požvižga na vse avtoritete, je prikazala z brezkompromisnimi posegi v Katalog burlesknih prizorov, dramski prvenec staroste gledališkega sveta Mileta Koruna, na podlagi katerega je v Mestnem gledališču ljubljanskem ustvarila predstavo Svetovalec.

Dr. Dušan Keber, strokovnjak za zdravstvo

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je Dušana Kebra imenovala za svetovalca pri sklepnih fazah sprejemanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Keber je eden največjih strokovnjakov za zdravstveno politiko pri nas, prve programske dokumente je objavil že pred 30 leti, v času vrenja pred osamosvojitvijo. Zdravstveni sistem je gradil kot strokovni direktor ljubljanskega kliničnega centra in potem kot minister v tretji vladi Janeza Drnovška. A glavnega cilja, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bi slovensko zdravstvo postalo solidarnejše, doslej še ni dosegel. Po 13 letih poskusov je zdaj ta reforma spet na njegovi mizi.

Družbena banka nizkih obresti

Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo.

Dr. Igor Saksida, literarni zgodovinar

Profesor Igor Saksida je ugleden raziskovalec mladinske književnosti srednje generacije, ki v svojih delih nova dognanja in spoznanja predhodnikov združuje s sodobnimi teoretskimi izhodišči. Za diplomsko delo iz književnosti je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani prejel študentsko Prešernovo nagrado in se kot mladi raziskovalec posvetil preučevanju različnih literarnih zvrsti. V magistrski nalogi se je ukvarjal s poezijo (Komunikacijski modeli v slovenski mladinski poeziji, 1992), v doktorski disertaciji pa je obravnaval dramska dela (Umeščenost mladinske dramatike v slovensko književnost, 1996). Ne ukvarja pa se le z zgodovino in teorijo mladinske književnosti, ampak tudi z didaktiko književnosti. Je avtor številnih del o literaturi in poučevanju (med njimi so Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko, Slovenska mladinska dramatika in Bralni izzivi mladinske književnosti). Je dolgoletni predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru.

Drago Šketa, novi generalni državni tožilec

Od dosedanjih generalnih državnih tožilcev je Drago Šketa v mnogočem drugačen. Je precej mlajši. Je precej manj politično profiliran od svojih predhodnic in predhodnikov, ki so bili včasih celo vidni predstavniki političnih strank. In zdi se, da bo tožilstvo pod njegovim vodstvom tudi bolj odprto javnosti, kot je bilo doslej. Za petletni mandat, ki ga bo prevzel v začetku prihodnjega meseca, si je poleg večne prioritete uspešnejšega pregona gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije zastavil tudi nekatere skorajda pozabljene ideale, recimo pravice delavcev. Kot osnovno zavezo pa si je kljub vsemu postavil dvig ugleda pravosodja kot celote, ki je, tega se zaveda, žal najbolj odvisen od obsodilnih sodb v najodmevnejših primerih.

Weronika Szczawinska

Poljska režiserka Weronika Szczawinska (1981) je že desetletje pred »brutalnim« vstopom hrvaškega režiserja Oliverja Frljića na poljsko gledališko sceno v predstavah razgrajevala podobo Poljakov kot »trpečega« in »nedolžnega« naroda, prepričanega, da je, ker naj bi bil »izbrani narod«, zaradi trpljenja v preteklosti upravičen do poprave krivic že »na zemlji«. Szczawinska se, tako kot Frljić, ukvarja s temami, ki so v poljski družbi tabu, vendar se v primerjavi s hrvaškim režiserjem, ki odkrito in brezkompromisno napada tamkajšnje konservativne in klerikalne kroge, odstiranja tabujev loteva s subtilnimi gledališkimi postopki, teze pa podkrepi s spoznanji iz doktorske naloge, v kateri je preučevala posledice kolektivne amnezije poljskega naroda.

Jošt Jakša, gozdar in gasilec

Osrednji nalogi Jošta Jakše sta skrb za 60 odstotkov Slovenije in vodenje organizacije z več kot 160 tisoč člani. Že nekaj let igra eno glavnih vlog v skrbi za slovenske gozdove, ki pokrivajo skoraj dve tretjini površine države. Poklicni gozdar, ki je vrsto let vodil Zavod za gozdove Slovenije, je na pobudo kmetijskega ministra Dejana Židana leta 2013 sprejel bolj pisarniško delo – postal je direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Istega leta je bil izvoljen tudi na položaj predsednika Gasilske zveze Slovenije, največje organizacije v državi, ki združuje več kot 160 tisoč članov in ki v javnosti uživa tudi daleč največji ugled. Sam je član Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana mesto.

Dr. Marko Kržan, sociolog in politični delavec

Marko Kržan je doktor sociologije, a si je želel, da ga opišemo kot političnega delavca. »Rad bi rehabilitiral ta izraz,« pravi. Z njim smo se pogovarjali, ker je pred kratkim izšla njegova knjiga z naslovom »Marxova teorija vrednosti in razredov«. Napisal jo je na podlagi disertacije, s katero je doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti, in se najizčrpneje ukvarja s transformacijskim problemom. Gre za vprašanje znotraj marksistične teorije o tem, kako se vrednosti blaga spreminjajo v cene in presežne vrednosti v dobiček, vendar knjiga ni suhoparna akademska razprava. Rešitev transformacijskega problema je pomembna pri dokazovanju izkoriščanja v kapitalizmu in je tako podlaga za razbijanje vladajoče ideologije ter načrtovanje boljše družbe. »Kritika kapitalizma je pogoj za nastanek družbe, v kateri ne bomo živeli zato, da delamo, ampak bomo delali tako, da bomo lahko bolje živeli in preprečili okoljsko katastrofo,« so pri založbi Sophia predstavili knjigo. Kržan sicer hodi v službo v državni zbor, kjer je strokovni sodelavec poslanske skupine Združena levica.

Dr. Andraž Teršek, ustavnik

V času, ko svet vse bolj pozablja na številne, pred dolgimi desetletji v ustavne listine in mednarodne konvencije zapisane človekove pravice in ko poleg tega na slovenskem ustavnem sodišču poteka zamenjava dveh tretjin personalne sestave, smo se pogovarjali z dr. Andražem Terškom, enim najplodovitejših piscev na tem področju. Po njegovem mnenju je slovensko ustavno pravo, ki ga najpomembnejše kroji ustavno sodišče, krenilo v napačno smer. Ustavni sodniki vedno bolj pozabljajo na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo, o čemer se je na ustavnem sodišču zadnja leta skorajda izgubila vsaka sled.

Prof. dr. Rafael Mihalič, energetski strokovnjak

Pri oskrbi z električno energijo se v Evropi dogajajo veliki premiki. Kar 90 odstotkov novih elektrarn, ki so bile lani zgrajene na območju EU, izkorišča enega od obnovljivih virov. Več kot polovica novih zmogljivosti pripada vetrnim elektrarnam – te so po skupni nameščeni kapaciteti že presegle zmogljivosti evropskih termoelektrarn na premog.

Stane Saksida, sociolog

Vlada je pred tremi tedni predstavila vizijo 2050, s katero je napovedala, da bomo čez 30 let samozavestno živeli kakovostno življenje v skupnosti, kjer bomo drug drugemu zaupali. Ta vizija je zanič, pravi Stane Saksida, ki nekaj ve o teh rečeh. Po izobrazbi je filozof in psiholog, je pa tudi (samouki) sociolog, ki je bil med pobudniki in usmerjevalci razvoja sociologije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je raziskovalec in dolgoletni direktor Inštituta za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, ukvarjal se je predvsem z družbeno razslojenostjo, družbeno močjo, nesoglasji, načrtovanjem družbenega razvoja, vrednotami v razvoju … »Svojo široko metodološko izobraženost in smisel za operacionalizacijo in analizo je kot svetovalec in mentor prenašal v kolegialno okolje. S svojo osebnostjo je ustvarjal odprt prostor za sociološko analizo in za kritičen spoprijem z družbeno-razvojnimi problemi,« je o njem pred časom zapisal dolgoletni sodelavec Niko Toš. Saksida je raziskoval oziroma predaval tudi v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Angliji in na Škotskem, Unesco pa ga je poslal v Mehiko kot strokovnjaka za družbeno načrtovanje. V času Jugoslavije je sodeloval pri oblikovanju dveh strategij razvoja Slovenije.

Dr. Dragan Petrovec, penolog

Dr. Dragan Petrovec je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo in profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, nekaj let je bil tudi vodja ženskega zapora na Igu, kjer je eksperimentalno in uspešno uvedel bolj odprt režim. Vseskozi zagovarja drugačen pogled na kaznovanje, ne zagovarja represije, je velik nasprotnik dosmrtnega zapora in, jasno, tudi smrtne kazni.

Irena Rogelj

V Sloveniji se v zadnjem času veliko govori o mleku. Nestrokovni članki o domnevni škodljivosti kravjega mleka so dvignili veliko prahu in sprožil ostre odzive strokovnjakov. Naša sogovornica je od odgovarjanja na takšne trditve že utrujena. Ne gre namreč za nov pojav. Takšne trditve se pojavljajo ciklično vsakih nekaj let, nato pa spet potihnejo. Nasploh je mleko, ena najbolj razširjenih prehranskih surovin in ena redkih, ki jih Slovenija pridela več, kot jih porabi, pogosto predmet raznih novih teorij in dvomljivih opozoril.

Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, režiser

Vinko Möderndorfer je vsestranski kulturni ustvarjalec, poleg drugega opravlja tudi funkcijo predsednika upravnega obora Prešernovega sklada. Bil je slavnostni govornik na prireditvi ob podelitvi Prešernovih nagrad in v govoru nenavadno ostro spregovoril o položaju, v katerem so se znašli umetniki. »Slovenska umetnost kljub današnjemu prazničnemu dnevu klavrno životari, crkuje v lakoti in pomanjkanju,« je dejal in grozeče nadaljeval, da bomo izgubili vse, če bomo izgubili umetnost. Zato je v prvi vrsti kriva politika. Ne samo zaradi nepotrebnega varčevanja na plečih kulturnih delavcev, pač pa zato, ker ne pozna etične drže. »Ni vse denar, ni vse poslušnost in uslužnost do velikih in močnih, nekaj velja tudi pokončna, samozavestna, kulturna in etična drža. Če je nimate, če jo pogrešate, vam lahko pri tem pomaga umetnost. Umetnost ne gradi zidov, umetnost jih podira!« Politiki, ki so sedeli v prvi vrsti Gallusove dvorane, so govor spremljali z vidnim nezadovoljstvom.

Ivana Djilas

Ivana Djilas, režiserka in avtorica kolumn v tej reviji, ki so zbudile precej odzivov, je zadnji dve leti pisala roman Hiša. Roman, izšel bo prihodnji teden, je predelava in razširitev kolumne Zgodba o neuspehu izpred dveh let. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo, kot je razvidno iz množičnega prebiranja in komentiranja njenega prispevka, se je poistovetil z usodo njene družine.

Dr. Zora Konjajev, partizanka, zdravnica in znanstvenica

Dr. Zora Konjajev se je rodila leta 1921, med vojno je študirala medicino, odšla je med partizane, delala v partizanskih bolnišnicah, kasneje je postala pediatrinja, neonatologinja, znanstvenica, organizirala in vodila prvi regionalni center za nedonošenčke v Jugoslaviji. Je zagovornica dojenja, borila se je za pravice žensk in enoletni porodniški dopust, je tudi redna profesorica in častna občanka Ljubljane.

Bernarda Vogrin

»Obveščam vas, da sem zaradi več primerov zavračanja cepljenja iz nemedicinskih razlogov pri Zdravniški zbornici Slovenije zaprosila za ugovor vesti.« Tako se začne obvestilo, ki je obešeno na vratih ambulante pediatrinje iz Lenarta v Slovenskih goricah Bernarde Vogrin in ki je v minulih dneh zaokrožilo po internetu. »Zavezana sem delovati po strokovni doktrini. Za otroka sem dolžna poskrbeti v skladu z zakonom, medicinsko doktrino in svojo vestjo. In če mi starši tega ne dovolijo, potem ne vem, kaj lahko naredim za tega otroka,« nam je povedala v telefonskem pogovoru.

Zoran Janković, župan Ljubljane

Zoran Janković se je iz gospodarstvenika prelevil v politika zaradi zgodbe z Mercatorjem. Ta zgodba počasi dobiva epilog. Prejšnji teden je odjeknila novica, da je Agrokor v težavah, da je prezadolžen, da mu je bonitetna hiša Moody's znižala kreditne ocene in da ima težave pri pridobivanju posojil. Agrokor tone, z njim pa tudi utemeljitve zadnje generacije slovenskih politikov, ki so stavili na pasivnost. Kaj to pomeni za naprej?

Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje

Zdravstvena reforma, ki jo ministrica Milojka Kolar Celarc pripravlja zadnji dve leti, ni njen največji projekt. Pred tem je bila skoraj deset let v vladah Janeza Drnovška državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna predvsem za davčni sistem. Sedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je bila tedaj njena podrejena. Njen doslej največji projekt je bila uvedba DDV-ja ali pa ustanovitev finančne uprave (FURS), pozna pa tudi zavarovalništvo, še posebej zdravstveno.

Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas

Imre Jerebic je teolog in socialni delavec, ki že vse od ustanovitve, praktično 25 let, vodi Slovensko karitas. V tem obdobju je pomagal pri ustanovitvi šestih materinskih domov, šestih komun, namenjenih odvisnikom od drog, zavoda za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, desetih domov za starejše, varne hiše, ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja … Z njim smo se pogovarjali, ko se je v Sloveniji razplamtel nov val protestov proti beguncem. Država je namreč začela nameščati begunske družine, ki so po mučno dolgem postopku dobile v Sloveniji mednarodno zaščito, med temi so tudi majhni otroci, ki so bili poškodovani med vojno v Siriji. Kljub temu mnogih politikov, ki celo prisegajo na krščanske vrednote, to ni ustavilo, da ne bi s prstom kazali na njihova nova prebivališča, kot na tarče.

Nils Muižnieks, komisar Sveta Evrope za človekove pravice o nameri slovenske vlade, da ne bo več sprejemala beguncev

Potem ko je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland pisal premieru Miru Cerarju, je podobno pismo na predsednika državnega zbora Milana Brgleza naslovil še komisar za človekove pravice Nils Muižnieks. Tudi on je slovensko politiko pozval, naj zakona o tujcih ne sprejme. Zakon v sedanji obliki, ko predvideva popolno prepoved vlaganja prošenj za azil, bi po njunem mnenju pomenil kršitev pravice do mednarodne zaščite in dejansko odstop Slovenije od evropske konvencije o človekovih pravicah. Po Muižnieksovem mnenju zakon o tujcih pomeni prej grožnjo kot pa krepitev varnosti v regiji, na katero se sklicuje koalicija.

Ejti Štih, bolivijska umetnica iz Slovenije

Akademsko slikarko Ejti (Marijo) Štih (1957) v Boliviji, kjer živi od leta 1982, ko je po poroki dobila bolivijsko državljanstvo, umeščajo med najvidnejše tamkajšnje umetnike. Slike plodovite slikarke, prepoznavne po živih barvah, med katerimi prevladujejo rdeča, modra in rumena, visijo v nacionalnih galerijah in muzejih, so tudi del številnih zasebnih zbirk. Niti domovina ni pozabila nanjo. Pred dobrim desetletjem je imela v Mariboru in Ljubljani pregledno razstavo, ki je bila med najbolj obiskanimi razstavami slovenskih umetnikov. Njena dela so občasno na ogled tudi na tematskih razstavah.