Dalibor Matanić

Dalibor Matanić je hrvaški filmski režiser, ki je v začetku prejšnjega desetletja zaslovel s filmoma Blagajničarka bi rada na morje (Blagajnica hoće ići na more) in Prijetna mrtva dekleta (Fine mrtve djevojke). Lani je za film Zenit (Zvizdan) v Cannesu, na enem najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, prejel nagrado v sekciji Posebni pogled, letos pa je po devetih celovečernih in številnih kratkih filmih posnel prvo televizijsko nadaljevanko Časopis (Novine), ki je na Hrvaškem dvignila precej prahu v novinarskih in cerkvenih krogih. Pravice za serijo, ki ima nemalo privržencev tudi pri nas, so že odkupili za predvajanje na tujih televizijah, morda se ji obeta celo ameriška različica.

Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister

Nekdanji grški finančni minister, profesor ekonomije dr. Janis Varufakis, je februarja letos v Berlinu ustanovil panevropsko politično gibanje s kratico DiEM 25, ki si prizadeva demokratizirati Evropo. Medtem ko vsi rušijo Evropo, jo Varufakis brani. Varufakisa ni treba predstavljati, manj znano o njem je le to, da je bil tudi svetovalec družbe Valve Corporation, ene največjih izdelovalk računalniških igric.To nedeljo bo Varufakis gost Filozofskega gledališča, filozofskega »festivala« v Zagrebu, ki ga organizira in vodi avtor tega intervjuja, dr. Srećko Horvat, in ki je v zadnjih letih gostil Slavoja Žižka, Saskio Sassen in Richarda Senneta ter Thomasa Pikettyja.

Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča

Bolnišnice drobijo večja naročila na manjša, zato da se izognejo javnim r azpisom. Več kot polovica vsega medicinskega materiala se nabavlja prek naročilnic. Naročila nabavnim službam narekujejo zdravniki, vsak svoje, cene pa določajo posredniki, ki služijo s previsokimi maržami. Na ministrstvu za zdravje so šele pred kratkim začeli resneje razmišljati o prekinitvi začaranega kroga, vendar pa izstop iz njega ne bo preprost. Če bi se pri nabavi zdravil in medicinskotehničnih pripomočkov res želeli izogniti posrednikom, bi morali najprej doseči spremembo evropskih predpisov. Se slovenska politika, vajena podrejanja Bruslju, upa spustiti v to bitko? Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom.

Aleksander Doplihar, vodja ambulante Pro bono

Aleksander Doplihar že 15 let vodi ambulant o , namenjeno ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Do osamosvojitve je bil direktor združenega zdravstvenega doma Kamnik, Domžale in Litija. Leta 1991 se je upokojil in potem spoznal, da precejšen del prebivalstva nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja – čeprav naj bi imel vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji vsak zagotovljeno zdravstveno oskrbo. Tako je s podporo ljubljanske mestne občine, Slovenske filantropije in Karitasa leta 2001 prevzel vodenje ambulante Pro bono. V očeh javnosti je postal zdravnik, ki jemlje Hipokratovo prisego zares. Ali pa zdravnik, ki rešuje ugled svojega ceha. V tem času je prejel veliko nagrad, lani tudi odlikovanje predsednika republike Boruta Pahorja. Čeprav se zaradi poškodbe kolena iz otroštva težko giblje, vsak teden iz Kamnika še vedno prihaja na delo v Ljubljano. Tudi ta teden je prišel, sredi zdravniške stavke.

Barack Obama, ameriški predsednik

Dogovoriti se za intervju z odhajajočim ameriškim predsednikom Barackom Obamo je pravi podvig; s tujimi mediji se redko pogovarja. Televizijska postaja ARD in tednik Spiegel sta se zato odločila, da bosta ameriškega predsednika skupaj zaprosila za intervju. Besedilo je daljša različica pogovora, ki je potekal v četrtek, 17. novembra 2016, in ga je postaja ARD zvečer predvajala v krajši različici.

Zoran Smiljanić: Adios, Meksikajnarji!

Mineva dobrih 11 let, odkar je v tejle reviji začel izhajati stripovski serial Meksikajnarji. Tistega davnega julija 2005, ko smo bili še mlajši in lepši, ne pa tudi pametnejši, je v Mladini izšel članek Jaz pa pojdem v Meksiko, v katerem je Max Modic zaslišal koscenarista in risarja Zorana Smiljanića (drugi koscenarist je Marijan Pušavec). Pogovarjala sta se o njegovem dotedanjem delu, predvsem pa sta temeljito pretresla nastajajoči serial, kakršnega pri nas še ni bilo. Napovedana saga o slovenskem osvajanju Mehike je bila zastavljena tako velikopotezno, obsežno in kompleksno, da je marsikdo dvomil, ali bo avtorski dvojec brez krmarja začeto tudi zares speljal do konca. Članek je bil opremljen s fotografijo Boruta Krajnca, na kateri Smiljanić v maniri mehiških pistoljerov s cevjo kolta skoraj penetrira v mojstrov objektiv.

Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike

Tragična zgodba dveletne Neže Arnolj, ki so jo avgusta na Pediatrični kliniki sprejeli zaradi popuščanja srca, je po ustaljeni medijski metodi postala nov dokaz o koruptivnosti in neživljenjskosti slovenskih zdravnikov. Deklica, ki jo je med čakanjem na presaditev srca prizadela možganska kap, kljub napovedim zdravnikom o skorajšnji smrti še vedno živi. Starši, ki so se od deklice enkrat že poslovili, pa zdaj slovenskim zdravnikom ne zaupajo več in zahtevajo zdravljenje v tujini, česar pa zavarovalnica brez privolitve zdravnikov ni pripravljena plačati.

Marko Milosavljević

Ko se je od nekod pojavil Facebook, je bilo to orodje nekaj novega, omogočalo je izmenjavo informaciji, fotografij, posnetkov, nastala so prijateljska omrežja, povezave, Facebook je med seboj povezal ljudi. Hkrati je nezdržno rasel, se krepil, njegov doseg je presegel milijarde uporabnikov. Danes je Facebook enako velik kot Google, za mnoge ljudi pomeni internet, njegova moč je neizmerljiva. Facebooka nihče zares ne nadzira, ne uporabniki ne države. Po zmagi Donalda Trumpa, po zmagi populistično-brutalne govorice, prepojene z lažmi in stereotipi, se je v svetu, kjer resnica nima več nikakršne teže, postavilo vprašanje, kakšna je pravzaprav vloga Facebooka, kako kroji sedanjost, prihodnost, kdo ga lahko omeji. Facebook je postal prevelik, da bi ga lahko ignorirali.

Bob Dylan

»To pa ni kar tako …« Bob Dylan iz Nobelove nagrade za literaturo ne dela ravno cirkusa. A orač ledine iz 60. let zdaj vsaj končno govori o tem, da bo postal prvi glasbenik, ki mu bodo odprli vrata v najelitnejši literarni klub na svetu.

Igor Šoltes, evroposlanec

Doma, v Sloveniji, bodo poslanci v kratkem odločali o dveh vprašanjih, ki sta Šoltesova »specialiteta«. Eno je vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo. Drugo pa je ratifikacija sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o prosti trgovini, tako imenovani sporazum CETA. Igor Šoltes, ki se je odpravil v politiko z ustanovitvijo društva »Verjamem«, je verjetno eden redkih, ki pred spanjem berejo prostotrgovinske sporazume. Domnevamo sicer, da je takšnega čtiva vajen že iz prejšnjih devetih let službovanja na čelu računskega sodišča. Že tedaj je v imenu čistejšega okolja odstavljal (dva) ministra. Zdaj si je zastavil širše cilje. Postal je eden bolj gorečih kritikov globalizacije.

Tariq Ali, filozof in aktivist

Tariq Ali (1943), britansko-pakistanski filozof, novinar, pisatelj in aktivist, je eden izmed najvplivnejših sodobnih intelektualcev na politični levici. Rodil se je novinarju Mazharju Aliju Khanu in aktivistki Tahiri v pakistanskem Lahoreju, tedaj delu Indije pod britansko upravo. V šestdesetih letih je moral zaradi nasprotovanja diktaturi v Pakistanu v izgnanstvo. Izbral je Veliko Britanijo in tam na Oxfordu študiral filozofijo, politologijo in ekonomijo.

Ursula Huws, sociologinja

Ko je vlada nad čim tako navdušena, kot je zdaj nad digitalnimi tehnologijami, se je treba vprašati, kaj bo to res pomenilo za ljudi. Drugače od slovenske vlade in drugih utopistov valižanska sociologinja Ursula Huws ve, da se kapitalizem neprestano spreminja in širi na nova področja. Ursula Huws je zaposlena na Univerzi v Heartforshiru v Veliki Britaniji. Z njo smo se pogovarjali prek Skypa. Fotografije je pred nekaj tedni v Latviji posnela njena doktorska študentka Kaire Holts.

Justin Clemens, avstralski pesnik in filozof

Justin Clemens (1969), avstralski pesnik in profesor filozofije na Univerzi Melbourne, je v mednarodnem okolju znan po raziskovalnem delu na področju psihoanalize, evropske filozofije in po analizah sodobne avstralske umetnosti in literature. S Clemensom, ki je predaval na nedavni filozofski konferenci v Ljubljani, smo se pogovarjali o fenomenu »ponavljanja«, osrednji temi konference, in o najbolj žgočih problemih avstralske družbe.

Dr. Darko Suvin, filozof

Dr. Darko Suvin (1930, Zagreb) se je večino akademske kariere ukvarjal s književnostjo, predvsem z dramskim teatrom in žanrom znanstvene fantastike. Poučeval je na univerzah v Zagrebu, Massachusettsu in Indiani, pa na McGillovi univerzi v Montrealu, kjer je postal zaslužni profesor in član Kanadske akademije znanosti in umetnosti.

Oliver Frljić, gledališki režiser

Hrvaški režiser Oliver Frljić (1976) zna s svojimi predstavami dregniti v občutljive točke družb tam, kjer režira. S sebi lastnim gledališkim jezikom, ostrim in brezkompromisnim, hoče priklicati kolektivne travme iz podzavesti narodov, da bi se soočili z njimi. Zaradi takšnega razumevanja vloge gledališča v družbi si je na Hrvaškem nakopal srd cerkvenih in nacionalističnih dušebrižnikov, ki mu grozijo celo s smrtjo.

Mojmir Mrak, ekonomist

S profesorjem mednarodnih financ dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani o težavah največje nemške investicijske banke Deutsche Bank, o tem, zakaj bo nemška vlada to gigantsko banko za vsako ceno reševala, o vračanju koncepta socializacije izgub, o dvoličnosti velikih držav članic EU, pa tudi o tem, ali je Slovenija pripravljena na morebitno novo veliko finančno krizo.

Dr. Matjaž Zwitter, onkolog

Dr. Zwitter je večji del svoje zdravniške kariere posvetil zdravljenju pljučnega raka. Za kratko obdobje je deloval tudi kot direktor Onkološkega inštituta, ravno dovolj, da je pristojne prepričal v nujnost gradnje nove stavbe. Pred kratkim se je upokojil, še vedno pa je aktiven na področju, ki je njegova strast – na področju medicinske etike. Kot članu komisije za pravna in etična vprašanja mu je bila zaupana naloga vodje ekipe, ki je zadnji dve letih pripravljala nov Kodeks zdravniške etike. Tega je Zdravniška zbornica sprejela prejšnji teden, uradno pa bo začel veljati z objavo v novembrski številki njenega glasila ISIS.

Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo?

Dr. Danilo Zavrtanik

Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij.

Zala Turšič

Zala Turšič ve, da Sindikat Mladi, ki ga vodi, med sindikati izstopa. Mladi niso posebna poklicna skupina in nimajo svoje kolektivne pogodbe. Kljub temu se na trgu delovne sile z nekaterimi težavami srečujejo pogosteje kot drugi delavci. Oblast te težave rešuje z moraliziranjem in s številnimi, a nikoli zares učinkovitimi ukrepi. Zato je pomembno, da imajo mladi delavci svojega predstavnika.

Andrej Možina

Napetost pred poskusom prve sistemske reforme slovenskega zdravstvenega sistema po osamosvojitvi raste. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc za jesen napoveduje predstavitev vrste zakonov, s katerimi bi preuredili sistem financiranja in pravic v zdravstvu, napoveduje solidarnejši sistem, prvi med zdravniki, predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, pa ji očita, da vzrokov za težave še vedno ne razume, in ji napoveduje neuspeh. A na drugi strani ima tudi sama zbornica težave. Zaradi premajhne udeležbe maja volitve novega predsednika zbornice niso uspele, na skupščini, ki bo čez nekaj tednov, bodo razpisali nove, ministrstvo pa napoveduje ukinitev obveznega članstva. Na kateri strani javno-zasebnega so torej zdravniki? In zakaj, zaradi svojih interesov ali skrbi za paciente?

Jože P. Damijan

Prof. dr. Jože P. Damijan spada med največkrat navajane slovenske ekonomiste, njegov blog pa med najbolj brane v domači blogosferi. Mogoče tudi zato, ker je eden redkih, ki si upajo javno priznati, da so se v nekaterih mnenjih motili, denimo glede enotne davčne stopnje. V politiko je vstopil samo enkrat, v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil minister za razvoj. Toda že po treh mesecih, marca 2006, je odstopil in se vrnil na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je danes redni profesor. Hkrati je sodelavec inštituta Vives na Univerzi v Leuvnu, od letos pa tudi gostujoči profesor na tej belgijski univerzi.

Tanja Fajon

Po javnomnenjskih anketah so Socialni de mokr ati (SD) prejšnji teden prvič po desetih letih spet prevzeli vodstvo. Postali so, vsaj za en mesec, najbolj priljubljena stranka v deželi. Že leta pa je po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena med njimi Tanja Fajon, nekoč dopisnica TV Slovenija iz Bruslja, zdaj evropska poslanka in podpredsednica politične skupine Evropskih socialistov in socialnih demokratov. Njena priljubljenost je prav trdoživa. V evropski parlament je bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, radi jo imajo celo v daljnih jugovzhodnih deželah. Leta 2010 je neki gostilničar iz Tirane po njej poimenoval svojo kavarno – »Fajon«. Ampak kaj bo zdaj Fajonova s tem političnim kapitalom?

Dr. Metka Mencin Čeplak

Razlogov za skrb je dejansko veliko. V vsakdanjem življenju predvsem zato, ker izobrazbo dojemamo kot eno najpomembnejših opor gotovosti v življenju. Na makro ravni pa zato, ker se podobno kot druge javne podsisteme obravnava kot strošek in ker se nenehno stopnjujejo pritiski, da bi se njena vloga omejila na posredovanje »uporabnih« znanj in veščin.

Dr. Latinka Perović

Dr. Latinka Perović (1933) je bila na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja med najvplivnejšimi ljudmi v Srbiji in nekdanji Jugoslaviji. Takrat je na položaju sekretarke Zveze komunistov Srbije skupaj s predsednikom CK ZK Srbije Markom Nikezićem in v sodelovanju s pripadniki liberalne struje v jugoslovanski partiji zagovarjala koncept ureditve Jugoslavije, ki bi temeljila na dialogu med vodstvi republik, kar bi, morda, če bi se projekt udejanjil, onemogočilo (etnična) nasprotja med republikami, ki so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja stopnjevala do izbruha vojne. Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito ni imel posluha za takšne zamisli in leta 1972 je tudi njo, skupaj z liberalci v drugih republikah, odstavil s političnega položaja. Latinka Perović se je nato posvetila zgodovinski znanosti in postala vodilna strokovnjakinja za srbsko zgodovino od 19. stoletja do danes. S posebno pozornostjo je razčlenjevala razvoj srbske politične misli in prakse, poglobila se je v čas ukoreninjenja srbskega nacionalizma, ki je v vseh obdobjih preglasil šibak liberalni tok, saj je tudi v najnovejšem času skupina »druge« Srbije, ki so jo sestavljali evropsko misleči liberalni intelektualci, med katere sodi, s svojimi premisleki ostala preslišana.

Dr. Maja Breznik

Maja Breznik se kot samostojna raziskovalka v zadnjih letih veliko ukvarja z vprašanji dolga in dela v sodobnem kapitalizmu. Torej problemi, ki imajo ogromen vpliv na ljudi in so pogost razlog za naraščanje nezadovoljstva. Sociologinja trdi, da načeloma obstajajo preproste rešitve, ki bi množicam izboljšale življenje, vendar hkrati razume, da je zaradi dejanskih odnosov oblasti in razdeljenosti delavstva njihova uresničitev zelo težka. Zato razume, da se ljudje v času ekonomskih in družbenih napetosti zatekajo k negativnim rešitvam.

Lidija Jerkič

Na najpomembnejša vprašanja Lidija Jerkič nima jasnih odgovorov , vendar v času, ki se zdi težaven in na trenutke tragičen, prav zaradi tega deluje pomirjujoče. Čeprav je sindikat kovinske in elektroindustrije, ki ga vodi zadnjih deset let, eden najuspešnejših v državi, je pripravljena priznati, da ne zna hitro odgovoriti na strahove delavcev. Njena rešitev je, da se jim približa in jih posluša. Morda bo to kmalu počela kot predsednica organizacije, ki zastopa največ delavcev iz zasebnega sektorja. Časopis Dnevnik je poročal, da se bo po 26 letih Dušan Semolič prihodnje leto umaknil z mesta predsednika Zveze svobodnih sindikatov in da so na se na Zvezi poenotili ter vodenje ponudili njej.

Zdravko Počivalšek

Zdravko Počivalšek je energičen gospodarstvenik in pragmatičen minister – med intervjujem so morali njegovi sodelavci dvakrat povečati moč klime. Po izobrazbi je agronom, zadnjih 15 let je delal v turizmu, bil je na čelu Term Olimia v Podčetrtku, kjer si je leta 2010 prislužil naziv menedžer leta. V vladi sicer predstavlja interese gospodarstva, ki pa jih razume precej široko. Če je potrebno, je tudi proti privatizaciji Telekoma, Žita ali za državni prevzem hotelske divizije Sava. Ta mesec je celo postal prvi sindikalist v državi, ko se je zavzel za pravice delavcev v Luki Koper.

Dr. Dušan Mramor

Dušan Mramor je bil dvakrat finančni minister: v vladi Toneta Ropa in v vladi Mira Cerarja. V obeh obdobjih je ob odhodu zapustil za sabo urejene javne finance in glede na prejšnja obdobja najvišje ocene. Ministrstvo zapušča iz osebnih razlogov, da gre za zdravstvene razloge, ostaja neizrečeno in v zraku. O tem ga nismo spraševali; jasno je dal vedeti že na tiskovni konferenci, da o tem ne bo govoril, da praga osebne intime ne namerava prestopiti. Ostaja pa neizprosen: za vse težave, ki jih ima Slovenija, so krive napačne odločitve slovenskih vlad.

Dr. Jože Podgoršek

Dr. Jože Podgoršek je dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm iz Novega mesta, marca lani pa je po odločitvi vlade postal tudi prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Prizadeval naj bi si za zgledno sodelovanje kmetov, zadrug, živilskopredelovalnih podjetij, trgovcev in kupcev ter izkoreninjenje izkoriščevalskega ravnanja največjih igralcev v prehranski verigi.