Dr. Aleš Bučar Ručman

Ko Aleš Bučar Ručman združi dogajanja na področjih, s katerimi se ukvarja, vidi zelo temačno sliko. Je sociolog in politolog, ukvarja pa se predvsem s sodobno, potrošniško demokracijo, mediji in migracijami. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru dela že od leta 2004, a je bil do leta 2009 tudi politik, namreč predsednik podmladka Liberalne demokracije Slovenije. Stranko je zapustil, ker se ni strinjal z njeno »neoliberalno ideologijo«.

Marko Vuksanović

Ko so Avtomobili, eden najbolj dolgoživih rezultatov jugoslovanskega novega vala, 24. januarja nastopili na odru ljubljanske Drame, sva s prijateljem ugotavljala, da je to bend, ki bi moral polniti stadione. Danes Novogoričani z več kot tridesetletno glasbeno kariero blago brlijo v kolektivnem spominu slovenstva, skoraj vsak bi si znal zagodrnjati kakšen njihov komad o minevanju in žalosti, malokdo pa zares ve, komu ga pripisati. Njihov pevec in tekstopisec Marko Vuksanović ali najlepši glas slovenskega rokenrola danes hodi spat ob devetih zvečer, veliko bere in v spomin na nedokončani študij sociologije tu in tam navrže kakšno marksistično referenco.

Mare Bulc

V zadnjih izdihljajih 7. februarja, tik pred začetkom osrednjega slovenskega kulturnega praznika in tik po zaključku državne proslave, s katero smo ga vajeni obeleževati, je po spletu zaokrožila izjava režiserja te iste proslave, Mareta Bulca, ki je v naslednjih dneh dosegla visoko stopnjo viralnosti. V svoji poslanici je režiser gledalcem prešernega programa RTV SLO namreč sporočil, da so od njegove zamisli za proslavo ostale le kosti, meso pa je z njih izbrisala cenzura Upravnega odbora Prešernovega sklada, s prof. dr. Janezom Bogatajem na čelu. In kaj se je pravzaprav dogajalo?

Dr. Andrej Studen

Zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, Andrej Studen, ki je v preteklosti raziskoval številne marginalne skupine in prezrta zgodovinska vprašanja, se je lotil morda najbolj pozabljene, zapostavljene in odrinjene teme, zgodovine romske skupnosti. Oziroma pogledov »civiliziranih« Evropejcev na »necivilizirane« Rome, ki so odločilno vplivali nanjo. Nastala je knjiga Neprilagojeni in nevarni: Podoba in status Ciganov v preteklosti. Studen opozarja, da bi se morali iz odnosa Evropejcev in tudi Slovencev do prišlekov – Romov – naučiti, kako ne ravnati z novodobnimi prišleki – begunci, migranti, pribežniki.

Sonja Vrščaj

27. januarja je minilo 71 let, odkar je sovjetska Rdeča armada vkorakala v najstrašnejše nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, v katerem je nacistični stroj umoril več kot milijon Judov, Slovanov, Romov in drugih, kjer so zapornike izkoriščali za delovno silo, mučili in stradali. Med preživelimi, ki so se vrnili iz te tovarne zla, je tudi Sonja Vrščaj, rojena leta 1925 v Šepuljah na Krasu. Že s 16 leti se je kot mladinska aktivistka vključila v narodnoosvobodilni boj na Primorskem. Junija 1944 so jo zajeli Nemci in jo kot politično zapornico poslali v Auschwitz. Tam je bila do oktobra 1944. Vrščajeva je ena izmed 60 tisoč Slovencev in Slovenk, ki so bili med vojno zaprti v nemških taboriščih. Grozote Auschwitza je izkusilo kar 2300 Slovencev in Slovenk, številni se niso vrnili domov.
Vrščajeva danes o Auschwitzu pripoveduje zlasti mladim, čeprav »samega trpljenja taboriščnikov Auschwitza ni mogoče opisati z besedami. Te grozote razumejo le tisti, ki so jih izkusili.« Mlade Vrščajeva seznanja z grozljivim početjem z interniranci in jim polaga na srce, naj bodo v življenju »občutljivi za družbene pojave, ki lahko vodijo v različne oblike nestrpnosti«.

»Bolje ne znam«

Januarsko sončno vreme brez padavin, ki bi sprale ozračje, in brez vetra, ki bi premešal zračne mase, je marsikje po Sloveniji povzročilo povečano onesnaženje zraka z zdravju škodljivimi trdnimi delci. Nacionalni inštitut za javno zdravje je prejšnji teden vrtcem in šolam na najbolj izpostavljenih območjih celo svetoval »omejitev fizičnih aktivnosti na prostem«. V nasprotju s preostalo Slovenijo, kjer so poglavitni vzrok onesnaženja individualna kurišča, je v Ljubljani glavni krivec za onesnaženje promet.

Jesper Juul

Vedno sem poudarjal dva osrednja vidika starševstva: prvič, da so starši nekakšen svetilnik za otroke, in drugič, da odgovornost za kakovost odnosa prenesemo nanje. Vendar vedno znova ugotavljam, da bralci v moje nasvete projicirajo svoje romantične predstave. Čas je, da pošljem glasnejši signal, saj v svojih vsakodnevnih pogovorih s starši in pedagogi izvem za številne težave, ki so vse posledica pomanjkanja vodstvenih lastnosti.

Harij Furlan

Ko smo se nazadnje pogovarjali s Harijem Furlanom, bilo je pred petimi leti, je vodil Nacionalni preiskovalni urad. Danes vodi specializirano državno tožilstvo, pristojno za kazenski pregon gospodarskega kriminala in korupcije. Opozarja, da sta preiskovanje in pregon takšnih kaznivih dejanj oziroma storilcev, ki sodijo v različne elite, zdaj še bolj otežena. In da je tudi kazenski sistem, kot številni drugi podsistemi v družbi, postal ujetnik teh elit. Oziroma da je krivičen do malega človeka, ker tu prav tako vedno bolj velja pravilo, da je denar sveta vladar.

Javier Cercas

Javier Cercas ni Katalonec, a že vse življenje živi v Kataloniji. Ni angažiran pisatelj, a je svojo pisateljsko kariero zgradil na romanih, ki se ukvarjajo z družbenopolitičnimi vprašanji. Ko je bil majhen, je bil postmodernist, a je to otroško bolezen pustil za sabo. Vojaki Salamine, njegov roman o vojaku, ki med špansko državljansko vojno reši življenje španskemu fašističnemu pesniku Sanchezu Mazasu in blago depresivnemu novinarju, ki desetletja kasneje poskuša ugotoviti, zakaj, imamo tudi v slovenščini. Tako bomo morda izvedeli, kako je ta knjiga, za katero je založnik napovedal, da jo bo morda prelistal ducat nostalgičnih upokojencev, postala knjižna uspešnica. Za vas sva z njenim avtorjem, ki je Ljubljano obiskal v času Slovenskega knjižnega sejma, spregovorila nekaj besed o meji med resničnostjo in fikcijo, demokracijo in fašizmom in o nenavadni podobnosti med tenisom in junaštvom.

Lidija Apohal Vučković

Preprosto, ker je bila inšpekcija na tem področju uvedena šele sredi leta 2010. Pred tem je sicer obstajal inšpektorat za javno upravo, vendar ni imel pristojnosti za nadzor nad uresničevanjem zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Tako je naša inšpekcija prve inšpektorje, ki so pristojni za to področje, dobila šele leta 2011. V tem začetnem času so se inšpektorji ukvarjali tako rekoč izključno z vprašanjem prevedbe plač iz starega sistema v novega.

dr. Primož Krašovec

Od zadnjega Mladininega intervjuja s sociologom kulture Primožem Krašovcem je minilo manj kot leto dni, a takrat je govoril o neoliberalni ideologiji in praksi, v zadnjem času pa se zaradi očitnih razlogov posveča predvsem preučevanju rasizma. Krašovec predava na ljubljanski filozofski fakulteti, sodeluje pa tudi pri Inštitutu za delavske študije, v okviru katerega je lani predstavil zanimivo analizo slovenskega urbanega srednjega razreda. Vprašali smo ga tudi, kako sta temi, s katerima se trenutno največ ukvarja, povezani.

Projekt od-rasti

Vincent Liegey se je rodil leta 1979 v Besanconu, starem industrijskem mestu na vzhodu Francije, rojstnem kraju Victorja Hugoja. Študiral je mehansko inženirstvo, magistriral in končal še študij filmske režije. Delal je v diplomaciji, sodeloval z nevladnimi organizacijami, z antiglobalizacijskim gibanjem, nekaj časa je bil celo vodja varnosti pariškega železniškega omrežja.
Zdaj se na doktorskem študiju v Budimpešti posveča projektu od-rasti (degrowth), ki združuje evropske intelektualce in aktiviste, prepričane, da neskončna rast v omejenem svetu uničuje človeštvo in planet. V samem bistvu teorije od-rasti je nasprotovanje prepričanju, da je rast edina rešitev za izhod iz razmer, v katere nas je pripeljala kapitalistična produktivistična in potrošniška ideologija. Zagovorniki od-rasti, torej življenja brez imperativa gospodarske rasti, trdijo, da so energijska, politična, eksistencialna, gospodarska in okoljska kriza povezane, zato moramo rešitve za težave sodobnega sveta iskati znotraj prepleta teh področij.
Z Liegeyjem, ki je zastopnik gibanja od-rast in soavtor študije Projekt od-rasti (slovenski prevod je izdala Založba Sanje), smo se pogovarjali po njegovem predavanju v Mestnem muzeju v Ljubljani, ki ga je pripravilo slovensko društvo Humanitas.

Miljenko Jergović

Miljenko Jergović je eden najproduktivnejših hrvaških piscev in najprepoznavnejših hrvaških družbenokritičnih kolumnistov, čeprav vztraja pri tem, da ni Hrvat. Rojeni Sarajevčan si je prepoznavnost pridobil s kratkoproznim prvencem vojnih zgodb, ki sliši na ime Sarajevski Marlboro, od nedavnega pa nam je v slovenščini na voljo tudi zbirka njegovih zapiskov s poti, Levijeva tkalnica svile. Je prevelik cinik, da bi bil jugonostalgik, vsemu navkljub pa odkrito priznava, da je šlo od padca Berlinskega zidu do danes z vsemi nami samo strmo navzdol. Pred vami je družbeni pomenek, časi so preveč kritični, da bi kaj dosti razpravljala o literaturi.

Milan Kučan

Milan Kučan je bil najpomembnejši in najpopularnejši politik v naši polpretekli zgodovini. Med letoma 1986 in 1990 je bil predsednik glavnega organa komunistične stranke, Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nato pa leta 1990 na demokratičnih volitvah izvoljen za predsednika predsedstva in potem še enkrat leta 1992 in leta 1997 za predsednika republike. Dlje ko smo od socializma, bolj postaja Kučan za nekatere glavni krivec vseh tranzicijskih zablod. Z njim smo se pogovarjali v času, ko se je skupina ljudi, zbranih v Zvezi slovenskih domoljubov, odločila za zažig njegove nedavno izdane biografije, ki jo je napisal zgodovinar Božo Repe. Zažig knjige sta obsodila Oddelek za zgodovino na Filozofski fakulteti in Alternativna akademija. Aktualni politiki izjav o tem niso dajali.

Jan Plestenjak

Mladinin arhiv hrani dragocen dokument: poročilo o tem, da je Blaž Ogorevc na večerjo peljal Jana Plestenjaka, in kot da to samo po sebi ne bi bilo dovolj, je na ekskluzivno druženje povabil še Erika Valenčiča. In če zgodovina pogoltne vse, kar je bilo tistega večera izrečeno, naj se ohrani vsaj trenutek, v katerem je Valenčič Ogorevcu glede Plestenjaka dahnil usodni: »Saj sploh ni tako neumen.« In res ni. Jan Plestenjak, eden prepoznavnejših slovenskih estradnikov in najbližje, kar Slovenci pridemo konceptu latino loverja, je o samem sebi in svetu, v katerega je bil vržen, do svojih štirideset in nekaj let že marsikaj razmislil. Nekaj tega sva za vas predebatirala v pomenku, ki je zdaj pred vami.

Dr. Anica Mikuš Kos

upokojena otroška psihiatrinja in filantropinja

Dr. Tadej Troha

Pogovor z dr. Tadejem Troho, filozofom, ki dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, sprva ni bil namenjen dogodkom v Parizu, a mimo njih nismo mogli, kljub tragičnosti in nedojemljivosti so namreč zelo pripravni za tiste, med njimi tudi za slovensko vlado, ki begunce razumejo zgolj kot grožnjo. »Dogaja se evidentno, sistematično poneumljanje slovenske družbe,« pravi. Troha je zelo kritičen tudi do Cerarja, do njegove zaigrane morale, do njegovega razumevanja oblasti, hkrati pa tudi do tistih z levice, ki v luči pariškega napada zadržano sprejemajo desničarske strahove.

Eric Jarosinski - @NeinQuarterly

Morda ne veste, kdo je Eric Jarosinski, če zahajate na Twitter, pa ste bržkone že slišali za @NeinQuarterly. Profil, ki ga krasi karikatura nekoliko nataknjenega nemškega filozofa in teoretika kritične misli Theodora W. Adorna z monoklom, svojo vsebino pa trži pod geslom kompendij utopične negacije.

Dr. Borut Ošlaj

Dr. Borut Ošlaj predava filozofijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V fokusu njegovega preučevanja so vprašanja etike in filozofske antropologije. Je avtor več knjig, letos pa je izšlo njegovo delo Človek, svet in etos: študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu. V njej, med drugim, s filozofsko vedo utemeljuje koncept svetovnega etosa, na podlagi katerega naj bi s premislekom in v dialogu med različnimi skupinami v družbi, tudi med pripadniki različnih veroizpovedi, iskali skupni odgovor na moralne in etične zagate sodobnega sveta. Dr. Ošlaj je soustanovitelj Gibanja svetovni etos Slovenija in član državne komisije za medicinsko etiko.

Dr. Mato Gostiša

Dr. Gostiša je najboljši poznavalec soupravljanja delavcev v Sloveniji. Že leta 1993 je napisal priročnik Kako se ustanovijo sveti delavcev. Lani je vsa svoja dognanja, kar zadeva delav-

Bogomir Kos

Bogomir Kos je eden od bolj izkušenih slovenskih bančnikov. V začetku devetdesetih let je vodil agencijo za sanacijo bank, nekakšno slabo banko, ki je od treh največjih slovenskih bank prevzela slaba posojila in jim v zameno dala obveznice z jamstvom države. To je bila po oceni tujih strokovnjakov do tedaj najuspešnejša sanacija bančnega sistema v svetu. Od leta 1993 do 1995 je bil namestnik guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, nato je bil namestnik direktorja Združenje bank Slovenije, pa član uprave Abanke in nato svetovalec direktorja Klirinško-depotne družbe. V začetku 2007 se je zaposlil v Probanki, kjer je sprva vodil oddelek za upravljanje tveganj, od leta 2012 do likvidacije te banke pa je bil predsednik uprave. Zdaj je svetovalec vodstva KD Group. Prepričan je, da likvidacija Probanke ni bila potrebna, da bi se ji lahko izognili in da je Banka Slovenije pri likvidaciji vztrajala zaradi pritiskov iz Frankfurta.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Po poletju, ki je potolklo kar nekaj vročinskih rekordov, na področju podnebnih sprememb postaja vse bolj vroče. Bliža se namreč decembrska mednarodna podnebna konferenca, na kateri naj bi se svetovne države končno strinjale o čem več kot zgolj o tem, da je ukrepanje potrebno. Dr. Lučka Kajfež Bogataj, slovenska članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC), je optimistična kot že dolgo ne. Pa čeprav s kritiko na račun tako domače kot mednarodne situacije ne skopari.

Nina Bunjevac

Te dni se je kot gostja Stripolisa pri nas mudila Nina Bunjevac, avtorica grafičnega romana Očetnjava, o katerem pohvalno govorijo mediji velikega formata. Je hči terorista in četniške ikone Petra Bunjevca, ki je – dokler ni nekega dne leta 1977 v neki kanadski garaži, menda po nesreči, eksplodirala bomba – pomagal kovati nacionalistične velikosrbske načrte. Ti so vključevali zrušitev komunistične oblasti in ponovni vzpon Kraljevine Jugoslavije, s svojo odsotnostjo pa je dal podlago delu svoje hčerke. Nina Bunjevac poskuša razumeti, kako intimno vpliva na politično in obratno. Je Kanadčanka, Srbkinja ali – še najraje – Jugoslovanka.

Sporazum za osiromašenje delavcev

Glavni namen TTIP-ja (prostotrgovinskega sporazuma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu) je liberalizacija ekonomskih odnosov med ZDA in Evropsko unijo. Toda civilnodružbene organizacije, tudi s protesti na spletu in na ulicah, svarijo, da ta sporazum koristi predvsem največjim in najmočnejšim korporacijam, najspornejši pa je zanje mehanizem ISDS, na podlagi katerega bi korporacije lahko tožile države, če bi se jim posel izjalovil pri projektih, ki so skladni z določbami TTIP-ja, ne pa z nacionalno zakonodajo in standardi.

Miha Turšič

Miha Turšič se ukvarja z umetnostjo v vesolju. Na prvi pogled je to bizarno, a samo tisti, ki je »slep«, ne vidi pomena kulturalizacije vesolja. Miha Turšič je bil še nedavno direktor Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) v Vitanju, a je odstopil in 1. oktobra začel gladovno stavko. Odkar je ministrstvo prevzela ekipa iz Kamnika, tako pravi, so se stvari zapletle, ministrstvo je tako rekoč ustavilo financiranje zavoda, govori o napačnih računovodskih izkazih, o neodgovornem ravnanju z javnimi sredstvi, o sporni obračunski dokumentaciji. Turšič vse obtožbe zavrača in odgovarja, da gre za cinizem oblasti, birokratsko politikantstvo, vsa javna sredstva naj bi bila porabljena za program zavoda. Pri stavki bo vztrajal, dokler se ne izpolnijo njegove tri zahteve: odstop državne uradnice, preoblikovanje Ksevta v nacionalno funkcionalno institucijo, povečanje sredstev državnega proračuna za kulturo na dva odstotka.

Dr. Rastko Močnik

Je eden tistih intelektualcev, ki spremlja Slovenijo že od študentskih uporov leta 1968. Dr. Rastko Močnik je po poklicu sociolog, sicer pa pripadnik generacije, v kateri je bilo kritično razmišljanje vrednota, ne pa izraz neprimernega vedenja, kot opaža danes, ko je denimo treba vsako izjavo »cenzurirati«, jo politično »uravnotežiti«. Z njim smo se pogovarjali ob prihodu beguncev skozi Slovenijo in v trenutku, ko je na več državnih institucij naslovil peticijo »Za javno televizijo, ki bo vredna svoje javnosti«. V njej je zapisal, da aktualno vodstvo RTV Slovenija ne zmore popeljati javne televizije na raven, ki bi ustrezala sedanji intelektualni proizvodnji na Slovenskem. Kar pa je po njegovem prvi pogoj za kakršnekoli spremembe. Intervju je nastal na podlagi pogovornega večera, ki smo ga z Močnikom imeli v Ljubljani.

Henrik Brun

Ljubljano opisuje roman Paula Coelha Veronika se odloči umreti ali pa denimo Slovensko poletje mladega francoskega pisatelja Clementa Benecha, zdaj pa jo je za kraj dogajanja v knjigi izbral še en tuj avtor. Tokrat jo je ovekovečil večkrat nagrajeni raziskovalni novinar in nekdanji vojni poročevalec Henrik Brun. Roman Danska zanka je te dni izšel tudi v slovenščini, avtor pa bo na začetku oktobra ponovno obiskal Slovenijo.

Eric Toussaint

Profesor Eric Toussaint, belgijski zgodovinar in politolog, se že več kot četrt stoletja ukvarja z dolžniško krizo. Leta 1990 je bil med ustanovitelji mreže organizacij Odbor za odpis dolga tretjega sveta (CADTM). Je avtor številnih knjig, v katerih razčlenjuje vlogo Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pri širjenju neoliberalnega modela v gospodarstvu in družbi, natančno analizira, kako z dolgom podrediti države, da delujejo v skladu z interesi kapitalskih trgov in centrov moči.
Kot član ali predsednik odborov za resnico o javnem dolgu je uspešno svetoval vladam držav z južne poloble, ki so imele opraviti z javnimi dolgovi. Zadnja leta proučuje javni dolg v državah članicah Evropske unije. Leta 2011 je skupaj z Damienom Milletom napisal knjigo AAA: revizija, odpis, drugačna politika, da bi pojasnil, zakaj so nekateri dolgovi zadolženih držav evropskega obrobja protipravni, nelegitimni in sovražni. In kaj storiti.