Danijel Bešič Loredan: "Zdravstveni sistem deluje kot nedotakljiv in že 20 let ga vodijo isti ljudje."

Od januarja do aprila smo se za isto mizo aktivno pogovarjali z vsemi zdravstvenimi organizacijami. Ker smo sami spremembe hoteli takoj, nekateri drugi pa so želeli z njimi počakati do jeseni, smo se razšli. Petnajstega maja smo objavili naše konkretne predloge, ki so jih pripravili strokovnjaki: zdravniki, pravniki in ekonomisti.

Medeski Martin & Wood: »Politični vpliv? Ne.«

Brooklynski jazzovski trio Medeski Martin & Wood, ki ga sestavljajo John Medeski (orgle, klavir), Billy Martin (bobni) in Chris Wood (kontrabas, električni bas), je nase opozoril že v začetku 90. let, ko je v svoj glasbeni izraz vpeljeval električne inštrumente in moderne ritme. Nastala je mešanica avant jazza, hip-hopa in funka, prepletena z bogatimi harmonijami in ogromno improvizacije, in ta glasbeni izraz trio še danes uvršča v sam vrhunec sodobne jazzovske produkcije. Pred njihovim mariborskim nastopom smo se pogovarjali z bobnarjem Billyjem Martinom.

Dr. Ivan Svetlik: "Univerza ni podjetje."

Pričakujem predvsem, da ne bo prišlo do dodatnih omejevanj sredstev za univerzo in da bo ta vlada vodila drugačno politiko kot prejšnja. Če bo tako, omenjeni ukrepi ne bodo potrebni.

Simon Tot : »Teševci«: Elektrarna za vso družino"

TEŠ6 je bil le vrh ledene gore. V začetku, še preden je bilo karkoli odločeno, bi morali vedeti, kaj sploh želimo imeti na koncu. Zaradi tega so bile številne odločitve sprejete zelo na hitro in so se tudi spreminjale.

Iztok Seljak: »Treba je zbrati 50 najbolj sposobnih direktorjev, politikov, sindikalistov in še koga in jih zakleniti v sobo, dokler se ne poenotijo.«

Nekoč so bile čipke in živo srebro, danes pa Idrija živi skoraj izključno od visoko tehnoloških izdelkov. Pravzaprav se celotno slovensko gospodarstvo nad vodo drži le še po zaslugi uspešnih izvozno usmerjenih podjetij, takšnih, ki se recesije niso ustrašila, temveč so jo pravočasno izkoristila za preboj na svetovne trge. Eno takšnih podjetij je Hidria. Zaposluje 2500 ljudi, od tega 400 inženirjev, ima tri raziskovalne inštitute, ves čas gospodarske krize, z izjemo leta 2008, pa ustvarja dobiček, ki ga izdatno vlaga v razvoj. Na vrhu te slovenske globalne korporacije, ki je bila pred kratkim razglašena za najbolj inovativno v Evropi, je predsednik njenega poslovodnega odbora in izvršni direktor Iztok Seljak. Bivši košarkaš, ekonomist in večni optimist, ki verjame, da Slovenija še vedno lahko postane druga Švica.

Oblikovanje lahko spremeni družbo

Ruedi Baur je švicarski oblikovalec francoskega rodu, rojen leta 1956 v Parizu. Dejaven je na področju informacijskega oblikovanja v javnem prostoru. Otroštvo je preživel v Franciji, študiral v Švici in večino poklicne poti delal v različnih državah. V Parizu in Zurichu vodi interdisciplinarna studia Intégral in tam uresničuje ideje načrtovanja javnega prostora in informacijskega oblikovanja. Med najodmevnejše projekte se uvrščajo informacijsko oblikovanje francoskega centra George Pompidou, mestnega jedra v Lyonu ter letališči Köln-Bonn in Dunaj. Je ustanovitelj inštituta Design2context v Zürichu in vodja podiplomskega programa Civic City v Ženevi.
Petra Černe Oven se je z njim pogovarjala na delavnici, ki je potekala v okviru dogodka ALUO Design Talks obeh oblikovalskih oddelkov na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Kurt Vile: »Ko se kitara in telo zlijeta v eno«

avtorjem iz Philadelphie, ki je del svojih dvajsetih let presedel na viličarju, medtem pa skladal lastno glasbo in se navdihoval nad Beckom, Dylanom, Neilom Youngom, skupino Fleetwood Mac in drugimi velikimi glasbenimi imeni. Kmalu zatem je ustanovil indie rock skupino The War on Drugs, a se je že po prvi plošči odločil za samostojno pot, ki ga je po dveh underground albumih pripeljala do ugledne neodvisne založbe Matador Records. Očitno je izbral pravo pot, saj vse odtlej polni najbolj cenjene glasbene medije, številni pa ga označujejo kot novega »velikega« ameriškega kantavtorja.

Nina Hudej: "Geji, lezbijke, biseksualci in transseksualci zahtevamo popolno enakost pred zakonom."

Odkar pomnim, živimo v stanju takšne ali drugačne krize, v kateri oblast izključenim skupinam ves čas dopoveduje, da ni pravi čas za zahtevo po brezpogojni enakosti. Identitetna vprašanja, kot so pravice žensk, gejev in lezbijk, mladih, samskih, tujcev, so danes ponovno potisnjena na obrobje. Ustvarjalna in vključujoča družba je mogoča le ob predpostavki popolne pravne enakosti med ljudmi. Le v takih razmerah se ljudje lahko ukvarjajo z realizacijo svojih potencialov. In medtem ko razvite države ena za drugo izenačujejo pravice istospolnih parov in njihovih otrok, bomo pri nas očitno ponovno med zadnjimi.

Dr. Zvonko Fišer: »Zelo bom pozoren na znake tega, da bi začela politika soditi na ulici. To bi me hudo skrbelo. Še več, tega ne bom dopustil.«

Politika od pravosodja ves čas deklarativno zahteva pospešen boj proti gospodarskemu kriminalu. A bolj ko padajo glave nekdanjih velikih gospodarstvenikov in najvišjih politikov, bolj politika pritiska na tožilstvo oziroma njegovega šefa Zvonka Fišerja. On pa verjame, da bodo tožilci z dobrim delom nadaljevali in da se bo kdo od pristojnih nosilcev politične moči vendarle oglasil, kadar bo pravosodje napadeno, ker nekomu pač ne bi bila všeč razsodba.

Dr. Stane Vlaj: "Samozadostnih občin je le 20, v preostalih pa je kar 80 odstotkov vseh sredstev državnih."

Podpiram, da se je treba o tem pogovoriti. Nestrokovni predlogi, ki so se uveljavili, ko imamo resnično preveč občin, so bili posilstvo politike nad stroko. V občinah so videli plen. Ne podpiram pa pristopa na horuk. Stvari so preveč zapletene. Na Danskem, kjer so se odločili zmanjšati število občin, so pred tem pripravili več kot petsto posvetov in s tiskovinami osveščali državljane. Pri nas pa nimamo niti strategije razvoja lokalne samouprave niti ni bila opravljena kritična analiza, kaj bi z ukrepom dosegli. Uveljavitev zakonskih vsaj 5000 prebivalcev na občino ne bi smelo biti edino merilo za njen obstoj. Treba je gledati tudi druge vidike, kot so geografski, funkcionalni, gospodarski, zgodovinski ...

Spomenka Hribar: »V odnosu do izbrisanih se vsekakor kaže naša mala dušica, brez empatije, pravi slovenski šovinizem.«

Spomenka Hribar je bila pred 25 leti ena od članic kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Zavzemala se je za »naše štiri fante« in s tem, simbolno in neposredno, tudi za demokratizacijo Slovenije. Četrt stoletja kasneje ima na ta čas lepe spomine, zraven pa je tudi nekaj pelina. Eden od teh štirih fantov se je spremenil v politika, ki ga vodi »volja do moči«. Z Janšo se je razšla že pred dvema desetletjema, a vest ji ne da miru in vedno znova in znova opozarja, kako razdiralna je njegova politika.

Paolo Giordano: »Izstop iz sveta znanosti je bil oster.«

Torinčan Paolo Giordano (1982), po poklicu doktor fizike, je pri šestindvajsetih letih pustil akademsko kariero fizika in se posvetil pisanju literature. Že za prvenec Samotnost praštevil je leta 2008 dobil strego, najuglednejšo italijansko literarno nagrado. Njegov roman govori o ljudeh, ki v življenju ne najdejo sreče, in v Italiji so ga prodali v več kot milijon izvodih, preveden pa je v več kakor štirideset jezikov. Giordano je minuli teden v Sloveniji predstavil svoj drugi roman, Človeško telo, ki govori o italijanskih vojakih v Afganistanu. V njem ne tematizira samo vojne, ampak je zanj roman tudi metafora za njegov vstop v odraslost, nekakšno soočenje z odgovornostjo in obveznostmi, ki jih ima, ker je priznan pisatelj. Obe deli, zanju je značilen tudi izvrsten slog, je prevedla Anita Jadrič, izdala pa Založba Mladinska knjiga.

Mojca Kleva Kekuš: "V povprečju Evropske unije je delež sive ekonomije 22 odstotkov, v Sloveniji pa je ta delež 26 odstotkov."

Prišli smo do 30 zelo konkretnih ukrepov, od tega, da se prekličejo bančne licence finančnim institucijam in svetovalcem, ki pomagajo utajiti davke, do poročanja za multinacionalke v vseh državah članicah, kjer poslujejo, razkritja bančnih tajnosti in transparentnosti poslovanja. To so zelo konkretni predlogi, ki pa potrebujejo veliko politično podporo držav članic, in dokler nimam teh na svoji strani, težko pričakujem konkretne zakonodajne predloge, ki jih pripravi Evropska komisija. Ampak vseeno so se v Svetu EU zavezali k transparentnosti izmenjave podatkov in prekinitvi bančnih tajnosti.

Dušan Mramor: »Nehajmo sanjati. Slovenija ni v položaju, ko ji ne bi bilo treba varčevati.«

Dr. Dušan Mramor po šestih letih zapušča mesto dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani, ostaja pa predavatelj in raziskovalec v tej ustanovi. Po novem je tudi član sveta vlade za razvoj, ki predsednici vlade Alenki Bratušek svetuje, kako zagnati gospodarstvo, vendar se v tej vlogi ne namerava oglašati javno. Podpira vladne ukrepe za stabilizacijo javnih financ, od znižanja plač v javnem sektorju, dviga davkov, prodaje državnih podjetij do zapisa fiskalnega pravila v ustavo – pravi namreč, da smo se sami spravili v položaj, ko je vse to neizbežno. Ne pristaja na logiko, da bi morali najprej zagnati gospodarsko rast in šele potem uravnotežiti javne finance.

Vladimir Pištalo: »Tesla je vse življenje živel s čudežnimi prebliski svetlobe«

Biografska dejstva o življenju in delu Nikole Tesle, očeta sodobne elektrike, so znana. V Smiljanu pri Gospiću v Liki leta 1856 rojeni srbsko-ameriški elektroinženir, fizik, kemik in matematik se je šolal v Gradcu, nato je deloval v Budimpešti in Parizu, kasneje pa v ZDA, kjer je umrl leta 1943. Tesla je avtor več kot sedemsto izumov s področja elektrike in magnetizma. Poleg izuma izmeničnega električnega toka je med drugim teoretični izumitelj radia, pionir robotike, neona in rentgenskih žarkov. Veliko njegovih idej, ki si jih je zapisoval s posebno kodo, poznal jo je samo on, je tako naprednih, da bodo luč sveta morda ugledale šele v prihodnjih desetletjih. To velja tudi za njegov življenjski projekt – prenos energije skozi zemljo.
Tako kot so bili za tiste čase nenavadni in revolucionarni njegovi izumi in zamisli, je bilo nenavadno tudi njegovo življenje, okrog katerega so se spletli številni miti in legende. Živel je v (platonskem) svetu čistih idej in živel je življenje, ki mu je bilo usojeno. A bil je srečen. Tako ga prikaže v romanu Tesla, portret med maskami, Vladimir Pištalo, srbski pisatelj in profesor zgodovine na ameriški univerzi v Worcestru v Massachusettsu. Roman o Tesli je prejel nagrado srbskega časnika NIN in je bil leta 2008 najbolj bran roman v Srbiji. Delo je poskus predstavitve tega, kar se je dogajalo v Teslovi notranjosti, in literarna osvetlitev njegovega življenja in dela, torej predstavitev obojega »osvetljenega od znotraj«.

Dr. Danica Rotar - Pavlič: "Zdravniki so izrazili predvsem željo po boljših delovnih razmerah."

Izračun je nastal na podlagi baze podatkov Inštituta za varovanje zdravja in na podlagi statistik Eurostata o povprečju v drugih državah. Pri nas deluje v okviru družinske medicine 1195 oseb, sem pa poleg specialistov družinske medicine spadajo še upokojeni zdravniki. Najstarejši udeleženi so po naših statistikah stari 75 let. Deloma izračun temelji še na podatkih o opravljenih urah. Imamo 46 zdravnikov na 100.000 prebivalcev, povprečje v Evropi pa je 90 na 100.000 prebivalcev.

Dr. Samo Tomšič: »Pravljica o spletu demokracije in kapitalizma kot najboljšem možnem svetu je končana.«

Dr. Samo Tomšič (1979) je zadnja leta študiral Freuda, Badiouja, Lacana ali Foucaulta na maastrichtski akademiji Jan van Eyck. Potem se je preselil v Berlin, kjer je na začasnem delu na Univerzi Humboldt. Tam raziskuje predvsem povezavo med Lacanom in Marxom. Če je danes Slovenija v svetu poznana po Slavoju Žižku in njegovi interpretaciji Lacanove psihoanalize, potem je Samo Tomšič nova serija tega našega izvoznega artikla. Je »Tina Maze« slovenske poststrukturalistične filozofije.

Filip Dobranić: »Smo ojačevalec glasu za spremembe.«

Filip Dobranić, štiriindvajsetletni študent sociologije kulture in filozofije na ljubljanski FF, dvakratni srednješolski svetovni prvak v debatiranju, pa tudi heker in glasbenik, je lani, ko so bile ljudske vstaje na vrhuncu, s prijatelji ustanovil spletno platformo Danes je nov dan. Z njo so želeli, kot pravi Dobranić, »ojačati« uporniške glasove prebivalcev in jih povabiti k razpravi na temelju šestih pravic, na podlagi katerih bi se po njihovem mnenju morala razvijati slovenska družba: pravice do dobrega življenja in solidarne družbe, pravice do skupnega, pravice do dobre politične oblasti, pravice (do) narave, pravice do človeku prijazne ekonomije in pravice do vključenosti.

Srečna mladina: »Najhuje je, ko v živo zaserješ«

Srečna mladina je zvok slovenske tranzicije. Skupina je leta 1993 začela kot šolski punkerski bend, ki si je ime nadel po komadu Nietov. Sledili so nešteti žanrski pretresi in menjave članov. Čeprav ji kritiki niso bili vedno naklonjeni in čeprav nikoli ni stavila na marketinško mašinerijo, si je z leti pridobila široko poslušalstvo. A nikdar se ni uklonila pravilom slovenskega popa, četudi se eden njenih najbolj znanih posnetkov imenuje Pop muzik.

Steve Albini: »Slediti navdihu kot prašič tartufom.«

Težko bi našli producenta, ki je podobo rockovske glasbe zadnjih tridesetih let zaznamoval bolj kot Steve Albini, pa čeprav sam vztraja, da je njegovo delo v lastnem studiu Electrical Audio povsem tehnične narave. Vztraja tudi, da je tam le zato, da zabeleži zvok bendov, in ne zato, da bi jim nespoštljivo solil pamet. Z njim so plošče snemali taki velikani, kot so Nirvana, The Stooges, PJ Harvey, Pixies in Godspeed You! Black Emperor, sam pa se je že v osemdesetih proslavil s svojo kultno postpunkovsko zasedbo Big Black. Je glasen kritik založniških velikank in ustroja glasbene industrije, besede pa udejanja tudi z odpovedovanjem standardnim producentskim provizijam. Tej strogi etiki zadnjih dvajset let sledi s kultno minimalistično-rock zasedbo Shellac, v kateri mu družbo delata še basist Bob Weston in bobnar Todd Trainer. Čeprav se izogibajo spletkam glasbene industrije, jih redno srečujemo na največjih neodvisnih festivalih, zdaj pa se po petih letih spet vračajo v Ljubljano.

Darko Vernik: "Večja domača pridelava semen bi bila vsekakor dobrodošla."

Odstotki se razlikujejo glede na vrsto. Pri žitih je samooskrba precej večja, nekaj srednjega pri krompirju in vrtninah, najmanj pri koruzi, saj je tej najtežje konkurirati na trgu. Postopek semenarjenja je ponekod bolj enostaven, drugje manj, in od tega je odvisna proizvodnja. Je pa Slovenija mali igralec na trgu semen. Ko smo leta 2005 vstopili v Evropsko unijo, smo postali del evropskega trga in se je uvoz semen in izdelkov povečal. Tudi pridelovalci sami težijo k določeni ekonomiki, v Sloveniji pa nimamo raziskovalnih institucij, ki bi razvijale tako kakovostne sorte, da bi bile primerno konkurenčne ostalim. Inštituti si zato prizadevajo predvsem za ohranjanje obstoječih vrst.

Mag. Ana Vodičar: Za družinski zakonik brez kompromisov

Ana Vodičar je bila med mandatom Janševe vlade kazensko odstavljena s položaja vodje direktorata za družino. Zaradi družinskega zakonika. Ne samo ona. Pravi, da je direktorat zaradi tega doživel popoln kadrovski cunami. Zdaj je nazaj in meni, da kompromisni predlog zakonika ni več sprejemljiv, popolna izenačitev pravic istospolnih in heteroseksualnih parov pa je edina možnost. Medtem ko smo se prerekali o teh vprašanjih, so nas glede tega prehitele številne države.

Michael Häupl: »Sloveniji se maščuje zgodovina.«

Dunajski župan Michael Häupl velja za drugega človeka vladajoče Socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ), danes je eden vplivnejših avstrijskih politikov, hkrati pa tudi eden najpomembnejših županov Evrope. Že več kot 20 let vodi mesto Dunaj in k njemu po nasvete hodijo mnogi župani. Med našim obiskom je bila pri njem delegacija iz Berlina, pred tem iz Hamburga. Dunaj se lahko vedno znova pohvali, da je na lestvicah kakovosti življenja pri vrhu med mesti v Evropi in po svetu. V času krize pa je z za Slovenijo neortodoksnimi ukrepi tudi obvaroval mesto in Avstrijo pred krizo. Na Dunaju in v Avstriji je brezposelnost najnižja v Evropi. V intervjuju pojasnjuje tudi, zakaj Slovenija ni šla po tej poti.

Michael A. Lebowitz: »Socializem ne more biti darilo ljudstvu«

Michael A. Lebowitz, zaslužni profesor ekonomije na Univerzi Simona Fraserja v Kanadi, proučuje socializem v vseh njegovih pojavnih oblikah. V svojih knjigah ostro in dosledno kritizira kapitalistično ureditev, a hkrati opozarja tudi na temeljne napake nekdanjih »socializmov, ki so dejansko obstajali« v Sovjetski zvezi, vzhodnoevropskih državah in Jugoslaviji. Meni, da prihodnost mora biti socialistična, vendar naj bi upoštevala Marxovo načelo, da mora socializem omogočiti razvoj vseh človekovih potencialov, česar realni socializem ni omogočal. Lebowitz je sredi prejšnjega desetletja postal svetovalec venezuelskega predsednika Huga Chaveza in sodi med najpomembnejše teoretike bolivarske revolucije.

Dan Deacon: »Proti korporativnemu kapitalizmu!«

Dan Deacon, nekoč študent elektroakustične in računalniške kompozicije v New Yorku, je v zadnjih nekaj letih eden izmed glavnih akterjev baltimorske DIY, torej »naredi sam« scene. Izjemno produktiven in zvedav glasbenik, ki je prve štiri albume izdal v lastni režiji, zadnjo ploščo pa pri založbi Domino Records, se s svojim elektronskim »naredi sam« noise-popom, energičnimi nastopi in družbeno aktivistično držo predstavlja kot državljan nove, pravičnejše Amerike.

Stevo Ščavničar: "Bistveno je, da preprečimo, da se storitev kot je voda, ne začne komercialno izkoriščati."

Pred meseci je veliko prahu dvignila evropska direktiva o podeljevanju koncesij, v kateri mnogi vidijo nevarnost privatizacije vodnih virov. O tem smo razpravljali tudi na Regionalni razvojni agenciji Gorenjske, ki koordinira župane te regije, in tu je nastal predlog za sprožitev ustavne revizije, ki sem ga sprožil kot zastopnik občin v državnem svetu.

Blitz the Ambassador: »Moraš ven z območja udobja«

Blitz the Ambassador je v množici uspešnih zahodnoafriških raperjev posebnež: govori pet jezikov in ima doktorat iz afriških študij. Njegova besedila so kritična, njegova glasba bolj »oštra« od ustaljene poperske različice izvoznega hrupa afriške ulice. Ni afrocentrist, ampak afropolit.

Marija Mojca Pungerčar: »Umetniki in drugi izobraženci smo novi proletariat«

Marija Mojca Pungerčar je pred dnevi postala prva slovenska umetnica, ki je prejela Jakopičevo priznanje – nacionalno priznanje za dosežke v likovni umetnosti, ki ga podeljujejo Moderna galerija, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Društvo likovnih kritikov ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.

Mag. Alenka Bratušek: »Ne moreš imeti socialne države pri izdatkih in neoliberalne pri prihodkih ter hkrati izravnan proračun.«

S predsednico vlade mag. Alenko Bratušek o tem, ali niso ukrepi vlade malce preveč podobni ukrepom vlade Janeza Janše. O Zoranu Jankoviću in njunem razmerju – kdo je čigav kader in kakšen odnos ima do njegovih ugotovljenih mahinacij z občinskim denarjem. O tem, zakaj je Hillary Clinton njena vzornica. O tem, da vlada načrtuje uvedbo nepremičninskega davka. O tem, kako je sklicala direktorje vseh treh državnih bank in kaj jim je naročila. In seveda o protestih in protestniškem gibanju. Nič pa o čevljih in krilih. Ker tudi Pahorja in Janše, ko sta bila predsednika vlade, nismo spraševali ne o čevljih ne o hlačah.