Evald Flisar: »Še vedno verjamem v moč besede na odru«

Evald Flisar je slovenski prozaist, ki piše tudi drame z občečloveško tematiko. Zato so razumljive na vseh koncih sveta in ni čudno, da je Flisar naš najuspešnejši dramatik po uprizorjenih delih na tujih odrih. Minuli ponedeljek je v okviru Tedna slovenske drame v Kranju dobil Grumovo nagrado za Komedijo o koncu sveta. V njej se, kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, »na svež način ukvarja z najbolj žgočimi globalno lokalnimi temami« in se sprašuje – z besedami lika iz njegove drame –, »zakaj so propadle vse kurčeve vrednote«. V pogovoru nam je med drugim odgovoril tudi na to vprašanje.

Ana Čigon: "Če so za svoje delo plačani vsi, bi morali biti tudi umetniki, ki razstave v javnem zavodu in torej v javnem interesu izvedemo."

Razstavnine so plačilo umetniku za razstavljanje njegovih del. Nekateri javni zavodi poleg svojega primarnega poslanstva predstavljanja kulturne dediščine razstavljajo tudi dela sodobnih umetnikov. Za organizacijo teh programov prejmejo plačilo direktor zavoda, kustos, fotograf, oblikovalec, prevoznik, čistilka ... Razstavljavec pa pogosto ne. Nevladne organizacije so spodbujene, da razstave plačujejo, saj je to eden od pogojev za pridobitev programskih sredstev na razpisu. Za javne zavode pa spodbud ni. Zato smo predlagali uvedbo zahtev, da se za vsako razstavo, izvedeno v javnem zavodu, izplača razstavnina. Tako za samostojne kot za skupinske razstave.

Martin Novšak: »Jedrska varnost je prva prednostna naloga. To nekaterim ni všeč.«

Kaj pomenijo francoska opozorila o potresni nevarnosti območja Krškega, kako realen je drugi blok jedrske elektrarne in zakaj bi utegnili v Sloveniji nekoč spet kopati uranovo rudo?

Dr. Milica Antić Gaber: »Ženske vse pogosteje rečejo, ne bomo čakale, zahtevamo zdaj, v tem trenutku je treba opozoriti na to, ker bo sicer prepozno.«

Za slovensko politiko in odnose med spoloma v naši državi je imenovanje Alenke Bratušek za premierko prelomno. Zakaj je to pomembno, a še zdaleč ni dovolj, nam je razložila dr. Milica Antić Gaber, strokovnjakinja za ženske študije in feministično teorijo, predsednica slovenskega sociološkega društva in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Michel Husson: »Ideja o emancipaciji je imanentna marksizmu.«

Michel Husson je statistik in kritični ekonomist, zaposlen na Inštitutu za ekonomske in družbene raziskave (IRES) v Parizu. V fokusu njegovega preučevanja so vprašanja zaposlovanja, primerjalna delovna storilnost in delitev prihodkov, predvsem z vidika delovanja neoliberalnega sistema kapitalizma. Husson ubira svojo pot marksističnega preučevanja družbenih pojavov, saj je prepričan, da dogmatizem stare šole marksizma ne zmore pojasniti družbenoekonomskih razmerij v vsej kompleksnosti. Posveča se iskanju razmerij med različnimi ekonomskimi pojavi in tako proučuje zgradbo današnjega kapitalizma. To počne tudi v svoji knjigi Čisti kapitalizem, ki je prevedena v slovenščino.

Bojan Oblak: "Pritiskamo pa na državo, ki naj vzpostavi učinkovit javni servis."

Povod so slabe izkušnje z državnimi organi oziroma s posamezniki v njih. Ti se običajno skrivajo za kolektivno odgovornostjo, mi pa menimo, da bi bilo treba uveljaviti individualno. Nekateri uslužbenci sicer delajo dobro, drugi pa so arogantni, opuščajo dolžno ravnanje ... Najpogostejša kršitev je molk organa. Sam imam na primer izkušnje s pridobivanjem informacij javnega značaja. Čeprav obstaja za to zakonska podlaga, odgovore večkrat pridobim šele s pomočjo informacijske pooblaščenke.

Helena Kovač: »V razvitem svetu legalizacij črnih gradenj ne poznajo, saj črne gradnje takoj porušijo.«

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je vlada Janeza Janše sprejela tik pred odhodom z oblasti, omogoča divjo liberalizacijo prostora. Gre za provincialen ukrep provincialne vlade, ki ji domet ne seže dlje od zidanic in ki prostor dojema zgolj kot plen. Ne gre samo za to, da bodo lope, vinske kleti in skednji po novem z lahkoto postali stanovanjski objekti. Gre za veliko širši problem, pravi Helena Kovač, pooblaščena arhitektka in komisarka za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Če želi nova vlada ohraniti kredibilnost, mora sporno uredbo takoj odpraviti, kar pomeni, da morajo biti izničeni tudi vsi ukrepi, ki bi bili po tej sporni uredbi že izvedeni.

Chinawoman: »Iskrenost je pomembna«

Chinawoman je kanadska kantavtorica Michelle Gurevich, ki je glasbo začela ustvarjati kar v svoji dnevni sobi; tam je leta 2007 nastal tudi njen kritiško uspešni prvenec Party Girl. Tri leta kasneje je pečat klasične evropske balade, prepletene z elementi dekadence in drame, še izostrila na albumu Show Me The Face. Kmalu jo je opazila Evropa in pred skoraj dvema letoma se je preselila v Berlin. Takrat je prvič obiskala Ljubljano in s kabarejskim nastopom navdušila na festivalu Mesto žensk.
Nova zvezda svetovne alternativne glasbene scene zdaj razprodaja koncerte po Balkanu, nastopa po Vzhodni Evropi in Rusiji in pravzaprav ne preseneča, da jo je občinstvo vzelo za svojo. S starimi, pa tudi z novimi, nekoliko hitrejšimi skladbami, v katerih še naprej neguje fatalistično-emocionalen način pisanja, se bo z vokalom, s kitaro in klaviaturami predstavila v mali dvorani Kina Šiška, kamor prihaja v spremstvu dveh glasbenikov: bobnarja Robina Thomsona in kitarista Diega Ferrija.

Boris Bajc: "Sodelovanje s Fructalom je postalo tradicija, ki v tej dolini obstaja že 40 let."

Ponuja se več rešitev. Z večjimi trgovci se že pogovarjamo, da bi del breskev ponudili na police, vendar se bojimo, kakšne količine bodo lahko temu namenjene. Ostajamo optimistični in si prizadevamo, da bi čim več breskev plasirali na trg, saj lahko le tu iztržimo njihovo pravo ceno. Tako znotraj kot zunaj Slovenije. Pri tem moramo jasno poudariti, da imamo še vedno pravno veljavno pogodbo s Fructalom. Dokler je ne razveljavijo, ne moremo podpisovati novih z novimi partnerji.

Janez Fabijan: »Prej smo pretiravali z državo, češ da mora biti prisotna povsod, zdaj bi podjetja mačehovsko pustili propasti.«

Če vlada ne bo takoj začela reševati podjetij, kmalu ne bo več kaj rešiti in tudi ne kaj prodati. »Opažamo nevarnost potencialnih sovražnih prevzemov podjetij, ki jih pripravljajo tuje multinacionalke. Tarča so temeljne dejavnosti pomembnih slovenskih podjetij, ki so se zaradi prezadolženosti znašla v težavnem procesu prestrukturiranja,« opozarja mag. Janez Fabijan, namestnik guvernerja Banke Slovenije in vodja projekta prestrukturiranja podjetij pri Banki Slovenije.

Dr. Zlatan Dežman: Hitrejši, a krivičnejši kazenski postopek

Zlatan Dežman je teoretik in je praktik. Po nekaj desetletjih na položaju kazenskega sodnika v razpravni dvorani ima malokdo več izkušenj z rabo kazenskopravne zakonodaje v praksi. Na podlagi teh izkušenj svari pred konceptualno reformo zakona o kazenskem postopku in diskontinuiteto, ki bi jo ta prinesla. Poenostavljanju postopka, ki bi ga povzročila odprava sodne preiskave, nasprotuje, ker standardi varovanja človekovih pravic po njegovem mnenju niso nikdar previsoki.

Barbara Kresal: »Delavci niso blago«

Ta mesec je bila s soglasno podporo poslancev državnega zbora sprejeta reforma trga dela. Dr. Barbara Kresal, profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter raziskovalka na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, se strinja z nekaterimi rešitvami, ki jih prinaša, a opozarja na več pomanjkljivosti in poudarja ključni pomen boljšega inšpekcijskega nadzora. Predvsem pa svari pred zahtevami po še večji prožnosti, saj v njih vidi grožnjo človekovim pravicam.

Peter Hook: »Tisto je bil res prav poseben čas«

Na krilih britanskega punka, ki je konec sedemdesetih let pretresel svetovno glasbeno dogajanje in konservativno družbo, je pot začela tudi danes kultna zasedba Joy Division. Že dve leti pozneje je napisala novo poglavje. Takrat jo je v roke dobil ekscentrični producentski vizionar Martin Hannet in skupaj sta povila eksperimentalno, »arty« punkovsko izpeljanko, ki jo danes poznamo kot postpunk. Le leto pozneje je skupini velike načrte prekrižala tragična usoda. Ali pa neumnost, če vprašate basista Petra Hooka. Dan pred odhodom na prvo ameriško turnejo je karizmatični frontmen in tekstopisec Ian Curtis, ki je trpel za epilepsijo in depresijo, pri nedopolnjenih štiriindvajsetih letih storil samomor, s tem pa se je končala tudi zgodba zasedbe Joy Division.

Majda Potrata: "Družba se spreminja, zato je treba posodabljati tudi zakone."

Drži. Socialni demokrati imamo 8. marec za praznik doseženih socialnih, političnih in ekonomskih pravic žensk. Ustavno sodišče je zahtevo pobudnice zavrnilo, ker naj ne bi izkazovala pravnega interesa. V državnem zboru je več kot 30 poslank, zato se mi je to zdela idealna priložnost za ugotovitev, ali smo se sposobne poenotiti ne glede na stranko. Gre za vprašanje diskriminatornega obravnavanja žensk glede na njen stan, ki se tiče vseh žensk.

Dr. Bojan Bugarič: »Problem v Evropi so socialni demokrati, ki so neoliberalci s 50-odstotnim popustom. Tudi oni verjamejo v neoliberalizem, le še par drobtinic zraven ponujajo ljudem.«

V Sloveniji dobivamo novo vlado. Mnogi so nad tem navdušeni, a dr. Bojan Bugarič svari, da tokrat do zamenjave oblasti ni prišlo zaradi vsebinskih razlik. Težava ni le v Sloveniji, temveč v veliki večini Evrope, kjer na oblasti ostajajo konservativne stranke, medtem pa levica še zmeraj ne zna ponuditi alternativnih rešitev. Te sicer so, pravi, rojevajo se na evropski periferiji, v Islandiji in Grčiji, a ne pridejo do izraza. Namesto tega na vzhodu celine rastejo avtoritarni režimi. Na tej poti je tudi Slovenija. Dr. Bugarič je profesor na ljubljanski pravni fakulteti, kjer predava o upravnih sistemih, med letoma 2000 in 2004 je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu.

Janis Burnus: »Naše delovanje je utemeljeno na načelu konsenza.«

Siriza, grška stranka nove levice, je junija lani postala najmočnejša opozicijska stranka v grškem parlamentu. Slavoj Žižek zanjo pravi, da je »še edina, ki lahko reši, kar je še vredno rešiti v Grčiji«. Odstotki podpore med volivci ji rastejo iz meseca v mesec tudi zato, ker je zagotovila sistem socialne pomoči po vsej državi. O njenem delovanju, o ukrepih za izhod iz krize in o dolgoročnih poteh razvoja grške družbe ter o povezovanju Sirize z drugimi evropskimi levimi strankami smo se pogovarjali s 33-letnim Janisom Burnusom, članom centralnega komiteja Sirize, članom sekretariata za evropsko politiko in članom izvršnega odbora Evropske združene levice. Burnus, po izobrazbi sicer anglist, komparativist in politolog, se je v soboto udeležil 4. vseslovenske vstaje.

Danny Wolfers - Legowelt: »Edina meja je domišljija«

Nizozemskega producenta Dannyja Wolfersa in njegov psevdonim Legowelt boste najbrž težko našli med narekovalci plesnih elektronskih trendov, toda hkrati je že vsaj deset let reden gost odmevnih klubov in festivalov po vsem svetu. Trendi so prihajali in odhajali, Wolfers pa je s svojim izrazom, ki se močno naslanja na smernice revolucionarnih elektronskih producentov z začetka devetdesetih, že dvajset let sinonim za vrhunsko plesno glasbo. Z njim smo se pogovarjali pred nastopom v ljubljanskem klubu K4, kjer bo nastopil na povabilo ekip Lost Tapes in Gumitwist ter festivala Tresk v organizaciji Radia Študent.

Boris Koprivnikar: "Skupni imenovalec članov svetov, ki jih imenovala vlada, je skorajda izključno članstvo v stranki SDS."

Zato, ker smo vlado dolgo opozarjali na velike zamude pri imenovanju članov svetov, v zadnjih tednih pa ugotavljamo, da jih imenujejo na vrat na nos, in to predstavnike države, ki nikdar niso imeli stika z delom socialnovarstvenih ustanov in ne izpolnjujejo osnovnih pogojev, delovnih izkušenj, smeri izobrazbe, kar zahteva razpis ministrstva za delo. Glede potreb pravočasnega imenovanja predstavnikov v svete direktorje zavodov smo večkrat opozorili, naj tiste ljudi v lokalnem okolju, ki so strokovni in kompetentni, pozovejo, da oddajo prijave na razpis, in to so tudi storili. Prijave so bile oddane, pa vendar je vlada izbrala predvsem ljudi, ki nimajo stika s tem področjem. Niso bili torej imenovani, ker drugih, boljših, ne bi bilo.

Franček Drenovec: »Problemi slovenskih financ so še povsem rešljivi.«

Ne samo javne finance, vsa slovenska družba potrebuje korenit preobrat. Rešitev je še vedno mogoča brez pomoči zloglasne trojke, a samo, če bo nova vlada razumela opozorila stroke. Dovolj je bilo varčevalne histerije in izrednih razmer. Nujna je obnovitev normalnosti. Brez tega bo ekonomski in socialni razkroj povsem ušel izpod nadzora, opozarja ekonomist Franček Drenovec.

»Strah prevladuje nad razumom«

Dr. Offit je pediater, vodja oddelka za nalezljive bolezni v otroški bolnišnici v Philadelphii in profesor na Univerzi v Pensilvaniji. Je eden od izumiteljev cepiva proti rotavirusnim okužbam RotaTeq. Je pisec številnih knjig o cepljenju, strokovnih in poljudnih. Ker kot strokovnjak za cepiva in imunologijo v ameriških medijih redno nastopa v prid cepljenju, si je med drugače mislečimi ustvaril zvesto skupino sovražnikov.

Irvine Welsh: »Danes Trainspotting verjetno ne bi bil niti objavljen.«

Irvine Welsh je te dni v Ljubljani predstavljal svojo zbirko kratkih zgodb Pogreto zelje. Gre za zbirko zgodb, ki jih je napisal v zadnjih 20 letih in dobro ponazarjajo vse mojstrstvo jezika in naracije, ki ga premore ta škotski pisatelj. Z Welshem smo se pogovarjali o Trainspottingu, o njegovih drugih literarnih delih in tudi o splošni družbeni klimi v Britaniji in na Škotskem. Trdi, da so razmere in klima za ustvarjanje slabe.

Goran Vojnović: "Nismo se oglasili prvič, le nikoli prej tako glasno in organizirano."

Filmsko področje ima resne težave že dvajset let. Zadnje leto so se stvari še poslabšale zaradi varčevanja, groženj z ukinitvijo Filmskega centra in spremembo sklepa o delovanju manjšinskih koprodukcij. Imenovanje Igorja Prodnika nas je razburilo predvsem zato, ker se je zgodilo povsem mimo stroke. In tako filmska politika deluje že predolgo. Vsi projekti v zadnjem letu so potekali v izredno težkih razmerah. Še vedno čakamo na izplačilo novembrskih honorarjev, nekateri še starejših. Vse to nezadovoljstvo in grožnje političnega delovanja so se akumulirali v protestu zoper Prodnika. Je bila pa to obenem spodbuda k razmisleku o nadaljnjem razvoju celotnega filmskega področja.

Dr. Mirjana Ule: »To so zgodovinski, prelomni dogodki. Stvar je postala preveč resna, da bi še vedno živeli svoja življenja mimo škodljivih procesov.«

Dr. Mirjana Ule je predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani ter raziskovalka mladine. Maja lani, pol leta pred slovenskimi ljudskimi vstajami, je napisala spremno besedo k prevodu Kulture narcisizma Christopherja Lascha, ki jo je končala takole: »Postmoderni razsrediščeni, brezdomni subjekt ima mogoče šele zdaj priložnost, da se dvigne izza barikad cinizma, ironije, distance in stalnega samoizpraševanja ter se postavi na branike človečnosti proti vsem oblikam družbenih neenakosti, marginalizaciji, revščine in drugih socialnih tegob za obrambo globalne družbene solidarnosti in socialne pravičnosti. Tako lahko stori nekaj za druge in – če že hočete – s tem tudi zase.«

Jorgos Mitralijas: »Neonacizem je na pohodu.«

Jorgos Mitralijas je 64-letni Grk, novinar v pokoju, ki se kot aktivist in levičar noče upokojiti. Še posebej danes ne, ko se svet spreminja in je njegova domovina na robu družbene katastrofe. Jorgos je eden glasnejših in najbolj brezkompromisnih predstavnikov grške radikalne levice. Prepričan je, da se morajo grški in evropski državljani samoorganizirati in braniti, celotno Evropo pa glasno svari pred vnovično fašistično prevlado. Bil je med ustanovitelji koalicije Siriza, ki je od zadnjih volitev po številu poslancev druga stranka v grškem parlamentu, in je soustanovitelj Odbora proti dolgu in Grškega socialnega foruma ter pobudnik evropskega protestnega gibanja. Jorgos je nekakšen vsemediteranski revolucionar, ki ima veliko somišljenikov v Španiji, Italiji in Franciji. V svoji radikalnosti in kritičnosti ne prizanaša niti lastni stranki, Sirizi. Tudi levici očita pretirano pasivnost v odnosu do naraščajočega neonacizma, ki se v Grčiji imenuje Zlata zarja in ki postaja vse agresivnejši in nasilnejši, še posebej do priseljencev, manjšin in gejev. Te dni kroži po Evropi, v različnih jezikih (med drugim tudi v slovenščini in hrvaščini), Evropski protifašistični manifest, ki ga je sestavil predvsem Mitralijas in ki so ga med prvimi podpisali francoski filozof Etyenne Balibar, brazilsko-francoski sociolog in filozof Michael Löwy, nemška poslanca stranke Die Linke Annete Groth in Andrej Hunko, belgijski zgodovinar Eric Toussaint in francoski sindikalist in aktivist Olivier Besancenot. Skratka, levičarji in marksisti, ki se te do včeraj »bogoskrunske« označbe ne sramujejo. Posebno dolg pa je seznam španskih podpisnikov. Kljub temu je manifest še v povojih, zbiranje podpisov se šele začenja.

Dr. Marko Snoj: »Danes stare mame govorijo ful!«

Irakizirati, bermude, batler, CD, odsurfati, opa, puzzle, rave, romolog, heavy metal, janšizem, kučanovec, bušizem, berlusconizem, tevejevec, jet set, estradnik, ful, kul, hekanje, hobit, rambo, superman, čaga – vse te besede in še 6500 drugih, ki so danes v rabi, podčrta wordov črkovalnik kot napačne, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa jih ne navaja. Morda ne za dolgo. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so novejše besedje tujega in domačega izvora, ki je v pisni rabi, zbrali v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Večina jih je morda na pol poti, da postanejo del dopolnjenega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Že bežen pogled v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika pa glede na veliko novih besed obeta pravo revolucijo v pisanju. No, če smo natančni, ne obeta, temveč jo prikazuje, saj se je revolucija že zgodila.
O izbiri besed za uvrstitev v slovar, o nevarnosti anglizacije oziroma amerikanizacije slovenskega jezika, o nekaterih pozabljenih besedah, ki so se znašle v novem slovarju, pa tudi o najzanimivejših besedah z aktualno družbeno vsebino smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in sourednikom zbirke Slovarji prof. dr. Markom Snojem. Avtorji slovarja: Aleksandra Bizjak Končar, Alenka Gložančev, Boris Kern, Polona Kostanjevec, Domen Krvina, Nina Ledinek, Mija Michelizza, Andrej Perdih, Špela Petric, Marko Snoj, Ivanka Šircelj Žnidaršič, Andreja Žele.

Ewok: »Naši elektronski sceni se dogaja renesansa«

Ewok je razmeroma nov elektronski in na trenutke rockersko zveneč trio, v katerem je moči združila trojica glasbenikov iz drugih prepoznavnih zasedb. Idejni vodja je klaviaturist, oblikovalec zvoka in didžej Miha Šajina, sicer član zasedbe Moveknowledgement, v kateri kot frontman deluje N’toko. Tokrat se mu pridružuje energični vokalist Milan Jerkić (Intimn Frizurn), zasedbo pa zaokroža Luka Kuhar, eden dejavnejših bobnarjev mlajše generacije, ki ga je slišati v številnih zasedbah, tudi v Na lepem prijaznih. Gre za enega tistih svežih bendov z alternativne scene, ki so že resno opozorili nase. Preizkusili so tudi številne odre, a pravijo, da ne želijo nastopati za vsako ceno, tudi zaradi slabo plačanih nastopov, za kar poleg klubov krivijo glasbenike, ki so pripravljeni delati po dumpinških cenah. Sedmega marca pri založbi Kapa Records izide njihov prvenec No Time, isti dan pa ga bodo v živo predstavili v ljubljanskem klubu Channel Zero.

Jure Kotnik: "Treba je igrati globalno."

Jure Kotnik je arhitekt in teoretik mlajše generacije. Pozornost domače, pa tudi svetovne javnosti je vzbudil s knjigo o kontejnerski arhitekturi, za katero je prejel Plečnikovo medaljo za prispevek na področju arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike in za katero so na Amazonu zapisali, da je »a must have«, kar je verjetno najboljša možna kritika, ki si jo avtor lahko želi. Je svetovalec za arhitekturo vrtcev pri Svetovni banki, precej pa se ukvarja tudi z razvojem inovativne arhitekturne metodologije.

Mitja Svete: "To je začaran krog. Če imaš občutek, da tvoj glas nima vpliva, ne greš na volitve."

V času, ko ljudje na ulicah izražajo nezadovoljstvo s sedanjo politično in tudi ekonomsko ureditvijo, je milo rečeno nenavadno, da so parlamentarne stranke tako složne glede sprememb referendumske zakonodaje in celo ustave. Spremembe, ki jih predlagajo, bi namreč omejevale soodločanje ljudi. Pri ureditvi, ki jo imamo, je referendum edini instrument neposredne demokracije, ki je dostopen prebivalstvu.

James Meadway: »Obstaja realna nevarnost za radikalizacijo neoliberalizma – lahko dobimo evropske ’čajanke’ po zgledu ameriških tea parties.«

James Meadway je ekonomist pri londonski organizaciji New Economics Foundation. V središču njegovega raziskovanja so pravični in vzdržni ekonomski modeli. V prispevkih, ki jih objavlja v Guardianu in na svoji spletni strani, trdi, da so načini, ki jih na poti iz krize uporablja Evropska unija, v temelju napačni. Zato se kriza lahko ponovi. Nasprotuje varčevalnim ukrepom kot prevladujočemu orodju pri reševanju krize. Meadway se zavzema za reševanje evropskih gospodarstev s postkeynesianskimi modeli investiranja, razmišljati pa bi morali tudi, kaj je onkraj kapitalizma, čeprav le zato, da bi si spet pridobili tisto, kar so si ljudje v delavskih bojih v minulih 150 letih že izbojevali.

Dr. Andrej Fištravec: »Politične delitve, ki ljudi tudi ideološko in akcijsko razdvajajo, so bile v mariborski vstaji presežene, kar je jasno vsakemu vstajniku.«

Sociologa dr. Andreja Fištravca javnost, predvsem mariborska, pozna kot prodornega in angažiranega misleca in publicista. V središču njegovega raziskovanja je mladina, v zadnjih letih pa se posveča tudi proučevanju pedagogike waldorfske šole in biodinamičnemu gospodarjenju v Podravju. Dr. Fištravec, ki je bil med govorniki na mariborskih vstajah, po odstopu Franca Kanglerja kandidira za mariborskega župana. Trdno verjame, da mu bo z ekipo, ki deluje v skupini Skupaj za Maribor, uspelo zajeti val vstajniškega duha v Mariboru in skupaj z drugimi vstajniškimi skupinami pripraviti program, ki bo preprečil »Mariboru drseti proti dnu socialne, ekonomske in kulturne eksistence«. Takšen program, ki vsebuje tudi prvine neposredne demokracije, bo, če bo Fištravec izvoljen, zagotovo zanimiv tudi za druga slovenska mesta.