Umberto Galimberti: "Pomanjkanje nas premika"

Avtor uspešnice »Nihilizem in mladi«, v kateri je uporabo drog med mladimi pojasnjeval skozi njihovo mesto v sodobni družbi, je pred časom napisal knjigo »Miti našega časa«. Z njo zaobjame še vso preostalo populacijo, ki množično trpi zaradi tesnobe in depresije, posledic verovanja v sodobne mite. Toda duševne bolezni zdravijo psihiatri, nove bolezni mišljenja pa se izmikajo tradicionalnemu zdravljenju.

Zoran Kostić Cane: »Zdravilo za dušo in hrana za misli«

Zoran Kostić Cane, frontman beograjskih Partibrejkersov, je izredno iskriv sogovornik, brez dlake na jeziku. Pred ljubljanskim nastopom, ki ga bo zasedba izvedla skupaj s hrvaško skupino Majke, smo se z njim pogovarjali večinoma o univerzalnih življenjskih težavah. In glasbi. Najprej pa je vprašal: »A to je za Mladino?«

Dr. Franc Trček:"Bojim se, da si nekdo v tej državi želi izrednih razmer."

Ko je eden od robocopov štartal proti meni, sem že vedel, koliko je ura. Prijatelji pravijo, da sem bil v šoku, vendar sem se le samozaščitniško drl, naj mi dajo mir. Bil sem glasen, ker sem hotel ob vsem ropotu povedati nekaj informacij, aretaciji pa se nisem upiral.

Bogomir Kovač: »Predčasne volitve ne bodo ekonomski samomor države, so pa lahko politični samomor Janše.«

Čas je za novo ekonomsko politiko, za alternativni razvojni model. Sedanji pristop je dokazano škodljiv. Kako naprej, kako zagotoviti gospodarsko rast in okrevanje? O tem z dolgoletnim kolumnistom Mladine, ekonomistom prof. dr. Bogomirjem Kovačem.

Dr. Ivan Svetlik: "Med študijem ustvariti delovno mesto"

Seznam sedaj prostih delovnih mest ni najpomembnejši podatek. Izobraževanje je dolgoročen proces in s tega vidika je treba gledati podatke. Pomembni so dolgoročni stabilni trendi, recimo, ali je veliko diplomantov posameznega študija dolgotrajno brezposelnih. Gradbeništvo je v zadnjih letih skrahiralo, vendar ni verjetno, da bi v daljšem obdobju v celoti ostali brez te panoge.

Dr. Tanja Kamin: »Če nismo pripravljeni poskusiti niti drugačne hrane, kako bomo sprejemali drugačne ljudi?«

Leta 2004 je doktorirala s to temo na FDV in se za dve leti zaposlila kot samostojna raziskovalka na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Tam je sodelovala v treh evropskih projektih s področja raziskovanja in promocije zdravja, nato pa se je vrnila na Fakulteto za družbene vede, kjer predava na katedri za tržno komuniciranje. Dr. Kaminova se celovito in interdisciplinarno loteva preučevanja problematike zdravja, saj meni, da bi morali zdravje proučevati ne samo biološko, medicinsko, ampak tudi v njegovih kulturnih in simbolnih kontekstih.

Darja Zaviršek: "Ločitev na ženski in moški princip je treba preseči."

Pobuda je nastala 10. januarja, izhodiščna skupina pa smo ženske, ki smo bile leta 1995 na svetovnem kongresu žensk v Pekingu udeležene v razpravah v zvezi s Konvencijo ZN o pravicah žensk. Slovenija ima šibko tradicijo ženskega gibanja v primerjavi z zahodom. V 90. letih, ko bi se to lahko okrepilo, je mnogo žensk zaradi splošne blaginje menilo, da za poudarjanje neenakosti ni več potrebe. Zato še vedno živimo v zelo patriarhalni družbi, ena od posledic tega je, da je v politiki malo žensk, pa še večina tistih, ki so, nima nikakršnega zgodovinskega razumevanja za to, da so pravice žensk vedno izborjene in nikoli samoumevno podeljene. Političarkam evropskega kova, kot recimo Majdi Potrati, se recimo nikoli ne primeri, da bi jo povabili za ministrico ali predsednico državnega zbora.

Dr. Aleksejs Loskutovs: »Takšni napadi so pogosti v državah bivšega sovjetskega bloka.«

Dejansko sem prvi val političnih napadov preživel. Preživel sem tudi zelo konfliktno obdobje s predsednikom vlade in njegovo stranko. Res pa je seveda, da se nas je potem lotila nova vlada. Na koncu so našli napako, kot vodjo protikorupcijske komisije so me razrešili zaradi kaznivih dejanj, ki sta jih storila dva zaposlena v protikorupcijski komisiji pod mojim vodstvom.

Dr. Anton Kramberger: "Izvršna moč politike bi se morala omejevati z organi nadzora."

Dr. Anton Kramberger, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede, zase pravi, da je vedno poskušal razmišljati drugače, kot se od njega pričakuje. In kot sogovornik je točno takšen, odgovori na vprašanja pogovor velikokrat odnesejo v drugo smer od pričakovane, zato je iskriv, inovativen, tudi po malem naporen, a predvsem zanimiv v svoji analizi družbe, Slovenije, protestov in nesposobnosti politikov.

Paul Banks: »Nisem oboževalec postpunka«

Paul Banks, pevec in kitarist znane newyorške skupine Interpol, ki smo jo lani poslušali v ljubljanskih Križankah, je pred kratkim izdal samostojno ploščo s preprostim naslovom Banks. Prav zaradi nje se zdaj vrača v slovensko prestolnico, v živo jo bo predstavil na sobotnem koncertu v Kinu Šiška.

Mirjam Kline: "Zakoni bi morali biti stalnica pri vseh vladah, ne pa, da so posamezni členi v zakonih odvisni od tega, kdo želi komu kaj dokazati."

Dobro je, da je vlada učinkovita, vendar se vlade hitro menjajo in vsaka vlada želi spreminjati zakone po svoje, kar ni dobro. Zakoni bi morali biti stalnica pri vseh vladah, ne pa, da so posamezni členi v zakonih odvisni od tega, kdo želi komu kaj dokazati. Dobro bi bilo, da bi bila posamezna vlada učinkovita na dolgi rok. V štirinajstih letih, odkar sem začela delati na okrožnem tožilstvu v Ljubljani, je bilo že osem različic kazenskega zakonika, kar je absolutno preveč. Kazenska zakonodaja nasploh se spreminja tako hitro, da je s pripravami sprememb očitno nekaj narobe.

Dieter Helm: »Zapravili smo dve desetletji in pol, četrtino stoletja, na poti nikamor. Za precejšnjo ceno.«

Dr. Dieter Helm je profesor na Univerzi v Oxfordu, kjer predava predvsem o energetski politiki. Je tudi vodja Odbora za naravni kapital pri britanskem okoljskem ministrstvu, delovnega telesa, katerega naloga je britanski naravi določiti ekonomsko vrednost. Sodeluje v ekonomski svetovalni skupini britanskega ministra za energijo in podnebne spremembe. Bil je svetovalec evropskega komisarja za energijo. In je avtor ene najbolj uničujočih kritik sedanjega evropskega in svetovnega načina lotevanja boja proti podnebnim spremembam.
Kjotski protokol ne deluje in nikoli ne bo, Evropa zapravlja denar za neučinkovite tehnologije rabe obnovljivih virov energije, hkrati je dolgoročno vse manj konkurenčna, njeni izpusti toplogrednih plinov pa se povečujejo. Če se stvari ne bomo lotili drugače, nimamo prav nobenih možnosti za kakršenkoli učinkovit boj proti podnebnim spremembam, opozarja v knjigi The Carbon Crunch (Ogljični krč).

Vlado Began: "Katoliška cerkev ima davčne privilegije, za katere menimo, da je pravi čas, da se odpravijo."

Zbrali smo že več kot 13.000 podpisov. Katoliška cerkev ima davčne privilegije, za katere menimo, da je pravi čas, da se odpravijo. Oproščena je plačila za maše, pogrebe in druge verske storitve. Ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, torej za župnišča, tudi nepridobitna dejavnost cerkvenih oseb ni obdavčena.

Luka Mesec: »Čas je za demokratični socializem.«

Luka Mesec je letošnji koordinator Delavsko-punkerske univerze (DPU). Ta je nastala leta 1998 in se v nasprotju z uradnimi univerzami, ki so razdrobile družbene vede, osredotoča na politično ekonomijo kot celostno družbeno vedo, ki združuje politologijo, sociologijo in ekonomijo. Mesec je na zadnji vseslovenski vstaji govoril v imenu DPU. Sprejet je bil z glasnim odobravanjem.

Dr. Janez Krek: »Bojim se, da konfliktnost politike z njeno makiavelistično logiko pri ljudeh ustvarja jezo in razočaranje. Človek ne vidi več smisla, da bi se še trudil.«

Slovenija ima kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja, v predlani izdani Beli knjigi pa tudi smernice, kako ga izboljšati. A kot ugotavlja vodja njene priprave, dekan pedagoške fakultete in profesor filozofije edukacije dr. Janez Krek, je to pri tej vladi nepomembno. Danes se je treba boriti, da javnih vrtcev, šol in univerz ne bi uničili.

Dr. Angela Wigger: »Nevarnost fašizacije je tukaj.«

Dr. Angela Wigger predava globalno politično ekonomijo in mednarodne odnose na univerzi Radbound v Nijmegenu na Nizozemskem. V središču njenega raziskovanja je konkurenčnost v Evropski uniji. Po njenem ideologija konkurenčnosti, ki se je razvijala zadnjih 30 let po nareku gurujev neoliberalizma, razkraja družbene vezi, solidarnost in vodi evropske družbe – skupaj z ideologijo gospodarske rasti za vsako ceno – v nevarne vode. Ekscesna konkurenčnost na finančnih trgih pa je pahnila zahodne družbe v krizo. Dr. Wiggerjeva se v zadnjem času posveča iskanju novih razvojnih poti za evropske družbe, ki ne bi slepo sledile diktatu kapitala. »Ustvariti je treba svet, kjer bodo solidarnost, družbena povezanost, sodelovanje med ljudmi bolj izraženi in razviti,« trdi Wiggerjeva.

Tomaž Virnik: "Po tokratnem rušenju se bo sodstvo po mojem mnenju spet pobiralo vsaj deset let."

Vlada je sodstvu odvzela 12 milijonov evrov za letošnje leto in tudi za leto za tem. Po posredovanju našega sindikata in vrhovnega sodišča je vlada to številko prepolovila in odvzela šest milijonov oziroma približno pet odstotkov evrov letne mase za plače. Vlada je ta denar odvzela kot neki blagajnik in ne kot vlada, ki naj bi vladala. Vrhovno sodišče in sodišča pa so se zaradi zakonskih omejitev lahko odločila le tako, kot so se. Sodniki imajo varovano plačo in delovno mesto. Tudi zniževanje plač pri okoli 4000 zaposlenih v sodstvu ni mogoče, saj je le tretjina sodnega osebja takšna, da bi jim lahko za okoli 10 odstotkov še znižali plačo, vsi ostali bi s tem že padli pod minimalno plačo.

Janez Posedi: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Res si ne želim situacije, ko bo to ljudstvo ugotovilo, da so mu oblast vzeli.«

Janez Posedi je po poklicu veterinar. Na inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo vodi laboratorij za parazite. Najnovejše globalne podnebne spremembe, nam razlaga, bodo še kako vplivale na Slovenijo. Ne zaradi dviga gladine vode ali zaradi neurij, manj snega in podobno, ampak recimo zaradi sprememb v populacijah zajedavcev. Klopi bodo v Sloveniji kmalu dobili še en razmnoževalni cikel. Stroški za Slovenijo so lahko, če se na to ne pripravimo, ogromni. A sedanja vlada, ki je razpustila tudi službo za podnebne spremembe, teh razsežnosti ne razume, govori sindikalist Posedi. Ki je tudi vodja konfederacije sindikatov Pergam in sedaj vodja koordinacije stavkovnih odborov, ki za 23. januarja napovedujejo stavko javnega sektorja. Posedi pravi, da stavkajo za vse.

Werefox: »Apeliramo na vest poslušalca«

Prekmurska četverica prekaljenih glasbenikov si je nadela ime Werefox. Novo skupino sestavljajo Melanija Fabčič - Melee (vokal), David Halb (bobni), Sašo Benko (kitara) in Manuel Hahn (bas kitara), poznamo pa jih iz skupin Psycho-Path, Lollobrigida, Sphericube, Bekko in Manul. Pogovarjali smo se pred njihovim četrtkovim nastopom v ljubljanskem Kinu Šiška, kjer bodo predstavili odličen prvenec I Am Memory, ki so ga izdali te dni. Dogodek bo popestril poseben gost Scott McCloud iz kultnega ameriškega benda Girls Against Boys, ki bo nastopil s krajšim polakustičnim setom, ker pa je hkrati gostoval tudi v pesmi The Boy In Me, The Girl In You na njihovem albumu, se bo na odru pridružil tudi »lisicodlakom«.

Filip Tobias: "Nihče se ni zavzemal za odkritje resnice, ampak samo za to, da bi fante čim dlje držali v priporu, kar je iracionalno in nedopustno."

Ne trdimo, da so vsi ti fantje nedolžni, zagotovo jih je nekaj metalo kocke. Je pa dejstvo, da jih je bilo kar nekaj takrat priprtih po nedolžnem. Bili so na napačnem kraju ob napačnem času in so jih tam prijeli. Ne glede na to, kdo je kriv ali kdo ni, je dejstvo, da priporni razlogi zanje niso obstajali. Priporni razlogi ponovitvene nevarnosti morajo namreč po naši zakonodaji vsebovati tako objektivne kot subjektivne razloge. Za objektivni razlog bi lahko šteli to, da bodo ponovno protesti, subjektivnih razlogov pa ni bilo. Gre za značajske lastnosti, predkaznovanost in to, da je bil kdo večkrat pridržan za podobna dejanja. Pri večini priprtih tega ni bilo, zato subjektivna komponenta ni bila nikoli izražena, kar pomeni da pripornih razlogov ni. Zato smo zahtevali, naj jih izpustijo.

France Bučar: »Danes okupatorja res ni, je pa pred nami stiska, ki od nas terja, da se postavimo na lastne noge in se odločimo, kaj bomo naredili.«

Če je država v krizi, h komu naj gremo po nasvet, kako naprej v novem letu? Če še celo ustavno sodišče prepove referendume, komu naj se ogorčeni pritožimo? Kdo še ostane, če so »lopovi« oboji, desni in levi? Ena izmed možnosti je France Bučar. Bil je tisti, ki je v Novi reviji tlakoval pot tej novi državi in ji celo napisal ustavo. Kakšen je njegov nasvet? France Bučar je sicer vedno deloval malce razburjeno, bil je vedno kritičen in oster. A tokrat je še posebej razočaran. Celo nad ustavnim sodiščem kot zadnjim branikom institucij. A njegova kritika je tudi konstruktivna, kot se za pravega »očeta« spodobi.

Dr. Peter Novak: Ortodoksnost ni odgovor

Dolgoletni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, po upokojitvi pa pobudnik ustanovitve Visoke šole za tehnologijo in sisteme v Novem mestu in nekaj let njen dekan, je eden od pionirjev izrabe obnovljivih virov energije v Sloveniji in vsekakor eden največjih strokovnjakov za energetiko pri nas. Njegove zamisli so napredne in drzne, njegov pogled na svet pa ostaja realističen. Njegovo znanje cenijo tudi v Evropi, saj je med drugim podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje.
Prepričan je, da bi Sloveniji s pravilnim pristopom že do leta 2050 lahko uspelo za 70 odstotkov znižati emisije toplogrednih plinov, sonaravno energetsko prihodnost pa vidi v treh nosilcih energije – elektriki iz obnovljivih virov, metanu in metanolu.

Dr. Ciril Ribičič: "Če ne bi bilo Novomeškega čuvarja in njegovih predlogov, bi si jih bilo treba izmisliti."

Po ustavi ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in prek izvoljenih predstavnikov. Ljudstvo ima med drugim pravico, da z referendumom prepreči uveljavitev zakona, ki ga je sprejel parlament. Zakaj ne bi imelo tudi možnosti, da še pred potekom mandatne dobe izreče nezaupnico poslancu, ki je izgubil zaupanje ljudi, ki so ga izvolili? Seveda stvar ni enostavna, ker je poslanec samostojen in ni vezan na zavezujoča navodila; toda v praksi poslanci delujejo tako, kot jim narekujejo politične stranke, neodvisni pa so samo nasproti ljudstvu, nasproti volivcem. Kot veste, pa danes na ulicah ljudje izražajo nezaupnico ne le posameznim poslancem, temveč tudi političnim strankam, ki jim Novomeški čuvar prepoveduje vmešavanje v postopek nezaupnice. Všeč mi je torej, da pobuda za glasovanje nastane izključno na podlagi podpisov volivcev. In všeč mi je, da na mesto tistega, ki je izgubil zaupanje, stopi naslednji kandidat z iste liste, kar preprečuje spreminjanje razmerja med strankami in manipuliranje strank z ljudsko nezaupnico. Dobro je po mojem mnenju tudi to, da gre za izjemno možnost nezaupnice, ne pa za uvedbo klasičnega odpoklica.

Dr. Spomenka Hribar: »Slovenska zveza komunistov konec osemdesetih let ni poklicala ne vojske in ne policije z vodnimi curki, kar počne današnja oblastna garnitura naše, moje in vaše države!«

Spomenka Hribar je bila vedno kritična do politike. Presoja jo skozi etična vprašanja, ne pa skozi vprašanja političnega pragmatizma in učinkov. Zaradi tega je nekoč politično kariero končala, politiki morajo namreč sprejemati tudi kompromise, včasih v imenu »večjega in pomembnejšega« tudi zavajati. In tanka je meja med dopustnim in nedopustnim. Spomenka Hribar to mejo pozna in tudi dobro ve, da jo je slovenska politika že zdavnaj prestopila. Protesti pa so le posledica obnašanja te politične elite. Spomenka Hribar se je te dni pridružila pobudi Odbora za pravično in solidarno družbo, ki je ravno na Roški predstavil svoj manifest. Pač na kraju zločina, tam, kjer se je nekoč vse začelo …

Dr. Mladen Dolar: »Nemara utegnemo v tej deželi dobiti celo levico?«

Pogovori z dr. Mladenom Dolarjem so večni. Kar nam je povedal pred štirimi leti, ko so politiki še sanjali o Sloveniji kot svetilniku Evrope, se je vse uresničilo. Iluzija, da se bo gospodarska rast dvigovala v neskončnost, se je razblinila. So vas zadnji protesti navdihnili in navdali z željo po sodelovanju? »Znamenja, da človeštvo res napreduje, Kant ni videl neposredno v revoluciji, ampak v tem, da je francoska revolucija opazovalce navdala z entuziazmom in z željo po participaciji,« nam je Dolar dejal tedaj. Ali pa tisto o zgodovini: »Zgodovina ni samo to, da razumemo, kaj se je zgodilo, temveč da se ohrani spomin na nekaj, kar zablisne v trenutkih nevarnosti.« Pogovor z njim zdaj pravzaprav zgolj nadaljujemo.

Dr. Miha Mazzini: »Če si Slovenec, si predvsem Balkanec. Priznajmo si, polni smo tistega, čemur Srbi rečejo inat – torej posebej ekstremnega mazohizma.«

»Kreativni proces je droga – ena hujših!« je, mislim da, peti stavek, ki ga reče po živjo. Če teza drži, potem je sam hud džanki: v zadnjih dveh letih je objavil kar pet knjig. Tokratni intervju naj bi reklamiral njegov sveži roman Paloma Negra. A ker sem sam tako navdušen nad analitično potenco Mihovih spletnih kolumn, se je debata skoraj v celoti vrtela okrog tem njegove najbrž najboljše knjige, zbirke esejev Če ti kaj ni prav, se pa izseli.
»Zelo resno sem razmišljal, da bi šel delat doktorat o Slovencih,« pove Miha v odgovor na mojo uvodno hvalo. »Ampak saj si predstavljaš – tako resno, znanstveno, psihometrične raziskave in to! No, kmalu sem ugotovil, da bi bil to full-time job. Jaz pa že imam full-time job in še pisanje in šport in še kaj … Tako da ne, hvala.« Nemara bi bil to lahko projekt za penzijo? »Ah, kje pa!« se od srca zareži eden naših najpametnejših pisateljev: »Vsaj upam, da ne! Moj karierni ideal je itak tale, kaj je že – Martin Strel! On si je lepo kupil ranč z bazenom v Arizoni in rekel, ko vas jebe, ha ha ha!«

Marinka Žitnik: "To, kar dela računalništvo še posebej zanimivo, je njegova uporabnost na skoraj vseh področjih človekove dejavnosti"

Najboljša študentka Fakultete za računalništvo in informatiko, pri 23 letih doktorska študentka in mlada raziskovalka

Marko Kržan: »Ljudje nasprotujejo vladi«

Gibanje, če s tem poimenujem razširitev protestov na vso državo, je staro komaj štirinajst dni. Ni mogoče, da bi se v tako kratkem času konsolidiralo in formaliziralo. Prvi koraki v tej smeri pa potekajo, pojavljajo se programski dokumenti in zahteve, prihaja do prvega povezovanja s sindikati. Protestniki si bodo našli ali pa oblikovali infrastrukturo, ki bo omogočala nadaljnje delovanje.

Dr. Miro Cerar: »V tej koaliciji ne prevladuje zavest, ki bi nujno morala prevladati, in sicer da je pravna država vrednota. To je tudi eno izmed glavnih sporočil protestov.«

Miro Cerar je dolgoletni svetovalec državnemu zboru in nekdanji predsednik sodnega sveta, ki je po mnenju nekaterih osmislil pozive protestnikov. Nekatere poteze vlade je označil za nezaslišane, vlada in SDS pa sta v njem takoj videli nevarnost. Sam pravi, da se čuti poklicanega k večjemu angažmaju za izhod iz krize, v politiko pa (za zdaj) ne bo vstopil.

Nataša Posel: "Kriza je vedno izgovor za kršenje človekovih pravic."

Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel ob svetovnem dnevu človekovih pravic