Nataša Pirc Musar: "Pomembneje je izvedeti, kaj je davčni urad sploh ukrenil, da bi se davek posameznika izterjal"

Zakon o ustavnem sodišču informacijskemu pooblaščencu daje možnost zahteve po ustavni presoji, potem ko se kršitev že zgodi. Čeprav je to nerodno, smo morali počakati na prvo objavo. Šele potem smo zaradi kršitve lahko opravili inšpekcijski nadzor in dali pobudo za ustavno presojo.

Dr. Rastko Močnik: »Dolgoročna alternativa je samo odprava kapitalizma, države kapitala in buržoazne demokracije.«

V različnih javnih nastopih in polemikah Rastko Močnik, redni profesor na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete, že dolga leta opozarja, da ima tip kapitalizma, v katerega je zajadral svet, svoje meje in da poleg tega ustvarja družbo neenakosti in krivičnosti, kar seveda vodi v konflikte. Finančna kriza ga je le razgalila in znova opozorila, da je treba razmišljati o alternativah, tudi takšnih, ki smo jih nekoč že preizkusili. Vendar se je v zadnjih mesecih v Sloveniji vseeno zgodilo nekaj čudovitega, ljudje so odpravili moralno hegemonijo oblastnikov, od tega trenutka pa je mogoče čisto vse …

Ilja Stogoff: »Moje poti niso pustolovščina.«

Ruski pisatelj Ilja Stogoff (1970) si je kot glasbeni novinar ustvaril ime že v nekdanji Sovjetski zvezi. Pisal je o punku in rocku za prestižno moskovsko glasbeno revijo, nekakšen ruski Rolling Stone, ki je imela šest milijonov bralcev. V devetdesetih letih je opustil pisanje in se ukvarjal s priložnostnimi deli – bil je prodajalec koles, trgovec na črnem trgu, urednik erotične revije, varnostnik, prevajalec –, nato pa se je leta 1999 zmagoslavno vrnil z romanom o ljubezni. Njegov roman Mačoti ne jočejo je postala knjiga leta. Stogoff piše za različne ruske revije, vendar je predvsem pisatelj. Njegovi romani so prevedeni v petnajst jezikov. Je oče treh otrok in – redkost v Rusiji – katolik. V minulem tednu je na Slovenskih dnevih knjige predstavljal slovenski prevod svoje knjige mASIAfucker, ki govori o njegovem popotovanju po osrednji Aziji.

Thomas Mayer: »Slovenci imajo kravato v omari, samo zavezati si jo morajo!«

Thomas Mayer (59) je poklicno pot začel na Inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu. Med letoma 1983 in 1990 je delal na različnih položajih v Mednarodnem denarnem skladu v Washingtonu. Nato je sledilo sodelovanje z družbama Salomon Brothers in Goldman Sachs. Od leta 2002 do 2009 je bil glavni ekonomist za območje Evrope pri banki Deutsche Bank v Londonu. Nato je bil dve leti, od 2010 do junija 2012, glavni ekonomist skupine Deutsche Bank, danes pa je glavni raziskovalec v Središču za finančne raziskave na Goethejevi univerzi v Frankfurtu.

Peter Kovačič Peršin: »Slovenski katolicizem se je že v začetku tranzicije odločil podpreti restavracijo kapitalizma v njegovi najradikalnejši obliki, ker cerkev v tem vidi priložnost za uveljavitev svoje moči.«

Peter Kovačič Peršin je eden od najvztrajnejših kritikov političnih stališč vodstva katoliške cerkve. Z njim se je razšel še kot študent teologije, v času osamosvajanja pa je poskušal ustanoviti stranko, ki bi v skladu z mislijo Edvarda Kocbeka in njegovih predhodnikov zagovarjala idejo krščanskega socializma. Cerkev ga ni podprla, raje se je odločila za Lojzeta Peterleta. Peršin je lani izdal knjigo Duh inkvizicije, ki obravnava slovenski katolicizem. Je tudi dolgoletni urednik Revije 2000.

Kostas Douzinas: Filozofija in upor v času krize

Je marksist, a ga ne bi postavili med ozkoglede ortodoksne teoretike razrednega boja. Politične teorije se ne loteva na tradicionalen način, s preučevanjem delovanja politikov, strank in parlamentov, ampak jo razume širše, skozi splet etike, estetike, političnega in psihoanalize. Kritične vpoglede v družbo črpa iz radikalne politične filozofije, pri tem pa uporablja konceptualna orodja, kot so multituda, demos, politična ontologija, hegemonija in biopolitika. Z drugimi besedami, zaveda se razmerij moči v družbi, ki prepletajo našo ekonomijo, politične institucije in druge družbene sfere. Uporniški duh današnjega časa osmišlja kot predrugačenje dosedanje politične prakse ter idej socializma in Evrope. Njegova najnovejša knjiga Filozofija in upor v času krize bo izšla maja letos.

Andrej Lukšič: "V navezavi z uporniškimi, antikapitalističnimi gibanji, delavci, kmeti, skratka vsemi, želimo najti alternative."

Temeljna ideja Svobodne univerze je odpreti univerzo kot institucijo in uporabiti njene zmogljivosti za spoprijemanje s političnimi, življenjskimi, razvojnimi in drugimi družbenimi vprašanji. Univerza tako ne bo razumljena kot zaprt slonokoščeni stolp, ampak kot vsej javnosti dostopen prostor. Nekatere razprave se bodo nanašale na stroko posameznih fakultet, druge na sistemska in organizacijska vprašanja vseh javnih fakultet. Poudarili bomo tudi vprašanja, ki v strokovnih krogih ležijo na obrobju, in vprašanja, ki so se postavila na protestih – denimo vprašanje elektronske demokracije, varstva voda ...

Dr. Iztok Podbregar: »Takšne vojske ne potrebujemo«

Če sem zelo konservativen, najmanj 20 odstotkov, v resnici pa še več, če bi le naredili nekaj korakov k povezovanju policije, vojske, obveščevalno-varnostnih služb in institucij za zaščito in reševanje. S takšno reorganizacijo ne bi dobili le cenejšega, ampak tudi učinkovitejši sistem.

Matjaž Krajnc: »Ali boš obsedel na kavču in se razburjal pred televizorjem ali pa boš ugotovil, da je treba to družbo soustvarjati, ker smo njen del prav vsi.«

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo katera izmed skupin, ki je sodelovala na protestih, odločila, da bo ustanovila stranko. Prvi korak so naredili posamezniki, zbrani okoli Odbora za pravično in solidarno družbo. Njihova stranka je v nastajanju, uradno naj bi se ustanovila v naslednjih tednih. Matjaž Krajnc je sicer samo eden izmed pobudnikov stranke, hkrati tudi eden od ustanovnih članov odbora. Krajnc je Mariborčan, ki že dolgo živi v Ljubljani, je redni profesor, doktor kemijskih znanosti in dela na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Evald Flisar: »Še vedno verjamem v moč besede na odru«

Evald Flisar je slovenski prozaist, ki piše tudi drame z občečloveško tematiko. Zato so razumljive na vseh koncih sveta in ni čudno, da je Flisar naš najuspešnejši dramatik po uprizorjenih delih na tujih odrih. Minuli ponedeljek je v okviru Tedna slovenske drame v Kranju dobil Grumovo nagrado za Komedijo o koncu sveta. V njej se, kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, »na svež način ukvarja z najbolj žgočimi globalno lokalnimi temami« in se sprašuje – z besedami lika iz njegove drame –, »zakaj so propadle vse kurčeve vrednote«. V pogovoru nam je med drugim odgovoril tudi na to vprašanje.

Ana Čigon: "Če so za svoje delo plačani vsi, bi morali biti tudi umetniki, ki razstave v javnem zavodu in torej v javnem interesu izvedemo."

Razstavnine so plačilo umetniku za razstavljanje njegovih del. Nekateri javni zavodi poleg svojega primarnega poslanstva predstavljanja kulturne dediščine razstavljajo tudi dela sodobnih umetnikov. Za organizacijo teh programov prejmejo plačilo direktor zavoda, kustos, fotograf, oblikovalec, prevoznik, čistilka ... Razstavljavec pa pogosto ne. Nevladne organizacije so spodbujene, da razstave plačujejo, saj je to eden od pogojev za pridobitev programskih sredstev na razpisu. Za javne zavode pa spodbud ni. Zato smo predlagali uvedbo zahtev, da se za vsako razstavo, izvedeno v javnem zavodu, izplača razstavnina. Tako za samostojne kot za skupinske razstave.

Martin Novšak: »Jedrska varnost je prva prednostna naloga. To nekaterim ni všeč.«

Kaj pomenijo francoska opozorila o potresni nevarnosti območja Krškega, kako realen je drugi blok jedrske elektrarne in zakaj bi utegnili v Sloveniji nekoč spet kopati uranovo rudo?

Dr. Milica Antić Gaber: »Ženske vse pogosteje rečejo, ne bomo čakale, zahtevamo zdaj, v tem trenutku je treba opozoriti na to, ker bo sicer prepozno.«

Za slovensko politiko in odnose med spoloma v naši državi je imenovanje Alenke Bratušek za premierko prelomno. Zakaj je to pomembno, a še zdaleč ni dovolj, nam je razložila dr. Milica Antić Gaber, strokovnjakinja za ženske študije in feministično teorijo, predsednica slovenskega sociološkega društva in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Michel Husson: »Ideja o emancipaciji je imanentna marksizmu.«

Michel Husson je statistik in kritični ekonomist, zaposlen na Inštitutu za ekonomske in družbene raziskave (IRES) v Parizu. V fokusu njegovega preučevanja so vprašanja zaposlovanja, primerjalna delovna storilnost in delitev prihodkov, predvsem z vidika delovanja neoliberalnega sistema kapitalizma. Husson ubira svojo pot marksističnega preučevanja družbenih pojavov, saj je prepričan, da dogmatizem stare šole marksizma ne zmore pojasniti družbenoekonomskih razmerij v vsej kompleksnosti. Posveča se iskanju razmerij med različnimi ekonomskimi pojavi in tako proučuje zgradbo današnjega kapitalizma. To počne tudi v svoji knjigi Čisti kapitalizem, ki je prevedena v slovenščino.

Bojan Oblak: "Pritiskamo pa na državo, ki naj vzpostavi učinkovit javni servis."

Povod so slabe izkušnje z državnimi organi oziroma s posamezniki v njih. Ti se običajno skrivajo za kolektivno odgovornostjo, mi pa menimo, da bi bilo treba uveljaviti individualno. Nekateri uslužbenci sicer delajo dobro, drugi pa so arogantni, opuščajo dolžno ravnanje ... Najpogostejša kršitev je molk organa. Sam imam na primer izkušnje s pridobivanjem informacij javnega značaja. Čeprav obstaja za to zakonska podlaga, odgovore večkrat pridobim šele s pomočjo informacijske pooblaščenke.

Helena Kovač: »V razvitem svetu legalizacij črnih gradenj ne poznajo, saj črne gradnje takoj porušijo.«

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je vlada Janeza Janše sprejela tik pred odhodom z oblasti, omogoča divjo liberalizacijo prostora. Gre za provincialen ukrep provincialne vlade, ki ji domet ne seže dlje od zidanic in ki prostor dojema zgolj kot plen. Ne gre samo za to, da bodo lope, vinske kleti in skednji po novem z lahkoto postali stanovanjski objekti. Gre za veliko širši problem, pravi Helena Kovač, pooblaščena arhitektka in komisarka za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Če želi nova vlada ohraniti kredibilnost, mora sporno uredbo takoj odpraviti, kar pomeni, da morajo biti izničeni tudi vsi ukrepi, ki bi bili po tej sporni uredbi že izvedeni.

Chinawoman: »Iskrenost je pomembna«

Chinawoman je kanadska kantavtorica Michelle Gurevich, ki je glasbo začela ustvarjati kar v svoji dnevni sobi; tam je leta 2007 nastal tudi njen kritiško uspešni prvenec Party Girl. Tri leta kasneje je pečat klasične evropske balade, prepletene z elementi dekadence in drame, še izostrila na albumu Show Me The Face. Kmalu jo je opazila Evropa in pred skoraj dvema letoma se je preselila v Berlin. Takrat je prvič obiskala Ljubljano in s kabarejskim nastopom navdušila na festivalu Mesto žensk.
Nova zvezda svetovne alternativne glasbene scene zdaj razprodaja koncerte po Balkanu, nastopa po Vzhodni Evropi in Rusiji in pravzaprav ne preseneča, da jo je občinstvo vzelo za svojo. S starimi, pa tudi z novimi, nekoliko hitrejšimi skladbami, v katerih še naprej neguje fatalistično-emocionalen način pisanja, se bo z vokalom, s kitaro in klaviaturami predstavila v mali dvorani Kina Šiška, kamor prihaja v spremstvu dveh glasbenikov: bobnarja Robina Thomsona in kitarista Diega Ferrija.

Boris Bajc: "Sodelovanje s Fructalom je postalo tradicija, ki v tej dolini obstaja že 40 let."

Ponuja se več rešitev. Z večjimi trgovci se že pogovarjamo, da bi del breskev ponudili na police, vendar se bojimo, kakšne količine bodo lahko temu namenjene. Ostajamo optimistični in si prizadevamo, da bi čim več breskev plasirali na trg, saj lahko le tu iztržimo njihovo pravo ceno. Tako znotraj kot zunaj Slovenije. Pri tem moramo jasno poudariti, da imamo še vedno pravno veljavno pogodbo s Fructalom. Dokler je ne razveljavijo, ne moremo podpisovati novih z novimi partnerji.

Janez Fabijan: »Prej smo pretiravali z državo, češ da mora biti prisotna povsod, zdaj bi podjetja mačehovsko pustili propasti.«

Če vlada ne bo takoj začela reševati podjetij, kmalu ne bo več kaj rešiti in tudi ne kaj prodati. »Opažamo nevarnost potencialnih sovražnih prevzemov podjetij, ki jih pripravljajo tuje multinacionalke. Tarča so temeljne dejavnosti pomembnih slovenskih podjetij, ki so se zaradi prezadolženosti znašla v težavnem procesu prestrukturiranja,« opozarja mag. Janez Fabijan, namestnik guvernerja Banke Slovenije in vodja projekta prestrukturiranja podjetij pri Banki Slovenije.

Dr. Zlatan Dežman: Hitrejši, a krivičnejši kazenski postopek

Zlatan Dežman je teoretik in je praktik. Po nekaj desetletjih na položaju kazenskega sodnika v razpravni dvorani ima malokdo več izkušenj z rabo kazenskopravne zakonodaje v praksi. Na podlagi teh izkušenj svari pred konceptualno reformo zakona o kazenskem postopku in diskontinuiteto, ki bi jo ta prinesla. Poenostavljanju postopka, ki bi ga povzročila odprava sodne preiskave, nasprotuje, ker standardi varovanja človekovih pravic po njegovem mnenju niso nikdar previsoki.

Barbara Kresal: »Delavci niso blago«

Ta mesec je bila s soglasno podporo poslancev državnega zbora sprejeta reforma trga dela. Dr. Barbara Kresal, profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter raziskovalka na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, se strinja z nekaterimi rešitvami, ki jih prinaša, a opozarja na več pomanjkljivosti in poudarja ključni pomen boljšega inšpekcijskega nadzora. Predvsem pa svari pred zahtevami po še večji prožnosti, saj v njih vidi grožnjo človekovim pravicam.

Peter Hook: »Tisto je bil res prav poseben čas«

Na krilih britanskega punka, ki je konec sedemdesetih let pretresel svetovno glasbeno dogajanje in konservativno družbo, je pot začela tudi danes kultna zasedba Joy Division. Že dve leti pozneje je napisala novo poglavje. Takrat jo je v roke dobil ekscentrični producentski vizionar Martin Hannet in skupaj sta povila eksperimentalno, »arty« punkovsko izpeljanko, ki jo danes poznamo kot postpunk. Le leto pozneje je skupini velike načrte prekrižala tragična usoda. Ali pa neumnost, če vprašate basista Petra Hooka. Dan pred odhodom na prvo ameriško turnejo je karizmatični frontmen in tekstopisec Ian Curtis, ki je trpel za epilepsijo in depresijo, pri nedopolnjenih štiriindvajsetih letih storil samomor, s tem pa se je končala tudi zgodba zasedbe Joy Division.

Majda Potrata: "Družba se spreminja, zato je treba posodabljati tudi zakone."

Drži. Socialni demokrati imamo 8. marec za praznik doseženih socialnih, političnih in ekonomskih pravic žensk. Ustavno sodišče je zahtevo pobudnice zavrnilo, ker naj ne bi izkazovala pravnega interesa. V državnem zboru je več kot 30 poslank, zato se mi je to zdela idealna priložnost za ugotovitev, ali smo se sposobne poenotiti ne glede na stranko. Gre za vprašanje diskriminatornega obravnavanja žensk glede na njen stan, ki se tiče vseh žensk.

Dr. Bojan Bugarič: »Problem v Evropi so socialni demokrati, ki so neoliberalci s 50-odstotnim popustom. Tudi oni verjamejo v neoliberalizem, le še par drobtinic zraven ponujajo ljudem.«

V Sloveniji dobivamo novo vlado. Mnogi so nad tem navdušeni, a dr. Bojan Bugarič svari, da tokrat do zamenjave oblasti ni prišlo zaradi vsebinskih razlik. Težava ni le v Sloveniji, temveč v veliki večini Evrope, kjer na oblasti ostajajo konservativne stranke, medtem pa levica še zmeraj ne zna ponuditi alternativnih rešitev. Te sicer so, pravi, rojevajo se na evropski periferiji, v Islandiji in Grčiji, a ne pridejo do izraza. Namesto tega na vzhodu celine rastejo avtoritarni režimi. Na tej poti je tudi Slovenija. Dr. Bugarič je profesor na ljubljanski pravni fakulteti, kjer predava o upravnih sistemih, med letoma 2000 in 2004 je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu.

Janis Burnus: »Naše delovanje je utemeljeno na načelu konsenza.«

Siriza, grška stranka nove levice, je junija lani postala najmočnejša opozicijska stranka v grškem parlamentu. Slavoj Žižek zanjo pravi, da je »še edina, ki lahko reši, kar je še vredno rešiti v Grčiji«. Odstotki podpore med volivci ji rastejo iz meseca v mesec tudi zato, ker je zagotovila sistem socialne pomoči po vsej državi. O njenem delovanju, o ukrepih za izhod iz krize in o dolgoročnih poteh razvoja grške družbe ter o povezovanju Sirize z drugimi evropskimi levimi strankami smo se pogovarjali s 33-letnim Janisom Burnusom, članom centralnega komiteja Sirize, članom sekretariata za evropsko politiko in članom izvršnega odbora Evropske združene levice. Burnus, po izobrazbi sicer anglist, komparativist in politolog, se je v soboto udeležil 4. vseslovenske vstaje.

Danny Wolfers - Legowelt: »Edina meja je domišljija«

Nizozemskega producenta Dannyja Wolfersa in njegov psevdonim Legowelt boste najbrž težko našli med narekovalci plesnih elektronskih trendov, toda hkrati je že vsaj deset let reden gost odmevnih klubov in festivalov po vsem svetu. Trendi so prihajali in odhajali, Wolfers pa je s svojim izrazom, ki se močno naslanja na smernice revolucionarnih elektronskih producentov z začetka devetdesetih, že dvajset let sinonim za vrhunsko plesno glasbo. Z njim smo se pogovarjali pred nastopom v ljubljanskem klubu K4, kjer bo nastopil na povabilo ekip Lost Tapes in Gumitwist ter festivala Tresk v organizaciji Radia Študent.

Boris Koprivnikar: "Skupni imenovalec članov svetov, ki jih imenovala vlada, je skorajda izključno članstvo v stranki SDS."

Zato, ker smo vlado dolgo opozarjali na velike zamude pri imenovanju članov svetov, v zadnjih tednih pa ugotavljamo, da jih imenujejo na vrat na nos, in to predstavnike države, ki nikdar niso imeli stika z delom socialnovarstvenih ustanov in ne izpolnjujejo osnovnih pogojev, delovnih izkušenj, smeri izobrazbe, kar zahteva razpis ministrstva za delo. Glede potreb pravočasnega imenovanja predstavnikov v svete direktorje zavodov smo večkrat opozorili, naj tiste ljudi v lokalnem okolju, ki so strokovni in kompetentni, pozovejo, da oddajo prijave na razpis, in to so tudi storili. Prijave so bile oddane, pa vendar je vlada izbrala predvsem ljudi, ki nimajo stika s tem področjem. Niso bili torej imenovani, ker drugih, boljših, ne bi bilo.

Franček Drenovec: »Problemi slovenskih financ so še povsem rešljivi.«

Ne samo javne finance, vsa slovenska družba potrebuje korenit preobrat. Rešitev je še vedno mogoča brez pomoči zloglasne trojke, a samo, če bo nova vlada razumela opozorila stroke. Dovolj je bilo varčevalne histerije in izrednih razmer. Nujna je obnovitev normalnosti. Brez tega bo ekonomski in socialni razkroj povsem ušel izpod nadzora, opozarja ekonomist Franček Drenovec.

»Strah prevladuje nad razumom«

Dr. Offit je pediater, vodja oddelka za nalezljive bolezni v otroški bolnišnici v Philadelphii in profesor na Univerzi v Pensilvaniji. Je eden od izumiteljev cepiva proti rotavirusnim okužbam RotaTeq. Je pisec številnih knjig o cepljenju, strokovnih in poljudnih. Ker kot strokovnjak za cepiva in imunologijo v ameriških medijih redno nastopa v prid cepljenju, si je med drugače mislečimi ustvaril zvesto skupino sovražnikov.

Irvine Welsh: »Danes Trainspotting verjetno ne bi bil niti objavljen.«

Irvine Welsh je te dni v Ljubljani predstavljal svojo zbirko kratkih zgodb Pogreto zelje. Gre za zbirko zgodb, ki jih je napisal v zadnjih 20 letih in dobro ponazarjajo vse mojstrstvo jezika in naracije, ki ga premore ta škotski pisatelj. Z Welshem smo se pogovarjali o Trainspottingu, o njegovih drugih literarnih delih in tudi o splošni družbeni klimi v Britaniji in na Škotskem. Trdi, da so razmere in klima za ustvarjanje slabe.