Laurie Anderson: »Lahko pa izrazimo tudi nestrinjanje.«

Legendarna newyorška glasbenica in vsestranska umetnica prihaja se bo danes zvečer predstavila v mariborski dvorani Tabor  s svojim najnovejšim projektom, koncertno zgodbo Dirtday.

Dean Verzel: "Na križu ni niti najmanjše, mikroskopske materialne škode, tudi vera kristjanov ni prizadeta, ampak je zdaj še močnejša."

S tehnične plati gledano gre za performans in obred, ki traja celo noč, vse do sončnega vzhoda in samega akta zažiga križa. Točneje, do prihoda gasilcev in policije. V zgodnjih jutranjih urah stopi filozof Andrej Medved pred križ in nagovori izbrane ljudi in medije. Nakar z baklo zažgem vnetljivo oblogo, prepojeno s petrolejem in križ zagori. Celotno akcijo od oblačenja križa v zaščitno oblogo in zažiga križa spremlja fotografska in snemalna ekipa, ki dokumentira celoten proces mojega ustvarjalnega dela. Dokumentacija, ki nastane, pa je edini materialni dokaz dogodka in v nadaljevanju tudi predmet mojih razstav. Z iluzijo zažiga križa ustvarim predstavo, ki ni mišljena kot simbolno uničenje križa. Moja vizija ni uničevanje ali desakralizacija, ampak je posvečen obred, ki je videti kot veličastna in sublimna predstava gorečega križa.

Alenka Bratušek: "Pomembno je, za kakšne namene se država zadolžuje. Če se zadolžuje za investicije, to ni nujno slabo."

Mag. Alenka Bratušek, poslanka Pozitivne Slovenije in nekdanja direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance, o učinkih t. i. megavarčevalnega zakona in ogromni luknji v rebalansu državnega proračuna

Emmanuel Todd: »Vzdušje bo zlovešče.«

Emmanuel Todd je študiral politologijo v Parizu in zgodovino v Cambridgeu. Od leta 1984 je ra–ziskovalec na francoskem državnem institutu za demografske raziskave. Todd, ki se politično šteje k levi sredini, je večkrat nastopil kot svetovalec francoskih politikov in predsedniških kandidatov.

Lorenzo Marsili, Evropske alternative

Organizacija Evropske alternative letos že četrtič organizira vseevropski festival družbenih in političnih alternativ Transeuropa. Letošnji poteka v štirinajstih mestih po Evropi hkrati. »Želimo, da bo to festival evropskih državljanov, ki ponovno zahtevajo svoje pravice,« je razlagal v Zagrebu, preden je odletel v Romunijo in nato Bolgarijo ter takoj nato v Nemčijo.

Radivoj Uroševič: "Sindikati pristajajo na zniževanje plač, ker jim grozijo določeni drugi, še hujši ukrepi."

Ne čakamo, vladi in pristojnim ministrom smo poslali opomin pred tožbo in pričakujemo njihov odgovor. Hkrati že zbiramo pooblastila članstva za vložitev individualnih tožb.

Dr. Dušan Mramor: "Najslabše bi bilo, če bi DDV dvignili zato, da bi lahko še naprej nemoteno trošili."

Prof. dr. Dušan Mramor je nekdanji minister za finance, zdaj pa dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Čeprav se z delovanjem visokega šolstva in znanosti ter z javnimi financami poglobljeno ukvarja že skoraj dvajset let, ne najde nobenih argumentov za drastično krčenje proračunskih sredstev za šolstvo in znanost. Ironija je, da se zaradi vladnega varčevalnega načrta na področju izobraževanja in znanosti proračunski primanjkljaj ne bo zmanjšal, prav tako pa se ne bo zmanjšalo zadolževanje države. Razen če ni morda v ozadju načrt vlade, da javne zavode spravi na kolena in jih nadomesti z zasebnimi. V to smer je šla že prva Janševa vlada.

Richard Stallman: »Pri programski opremi sta samo dve možnosti: ali uporabnik nadzoruje program ali pa program nadzoruje uporabnika.«

Dr. Richard Stallman je leta 1984 pustil službo v laboratoriju za umetno inteligenco znamenite tehniške univerze MIT in se odločil posvetiti razvijanju svobodne programske opreme (angl. Free Software), kar pomeni, da ima vsak pravico do kopiranja in redistribucije programa, z morebitnimi spremembami ali brez njih. Sklenil je izdelati prvi vsem dostopen računalniški operacijski sistem. Poimenoval ga je GNU.
Stallman je zelo občutljiv za besede. Posebej nas je opozoril, naj pri prevajanju besede ’free’ ne uporabimo besede ’prosto’, temveč ’svobodno’. Gre za svobodo govora, ne zastonj pivo, pojasnjuje. Strogo loči med izrazoma odprtokodni in svobodni programi, čeprav priznava, da se izraza pomensko večidel prekrivata. A glavna razlika je po njegovem v filozofiji. »Odprta koda je razvojna metodologija; svobodna programska oprema je družbeno gibanje.«

Tindersticks: »Ni več krvi, znoja in solz«

Britanska skupina Tindersticks je na glasbenem zemljevidu navzoča že od leta 1993. Tedaj je Otok zaznamoval fenomen britpopa, kar je skupini samo pomagalo pri mednarodni prepoznavnosti. Zaradi melanholičnega glasbenega izraza, prežetega z močno izraženimi izpovednimi besedili in značilnim vokalom Stuarta Staplesa, se je kmalu uvrstila med kultne bende tedanjega britanskega undergrounda. Deveti studijski album, The Something Rain, jo bo na turneji dve leti po njenem zadnjem obisku znova pripeljal v ljubljanski Kino Šiška. Pred koncertom smo se pogovarjali s klaviaturistom Davidom Boulterjem.

Jean-Marc Caracci: »Skromno sredstvo združevanja evropskih dežel«

V okviru projekta Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012 se je precej po naključju znašel montpellierski fotograf Jean-Marc Caracci. V Novem mestu bo pod taktirko Galerije Simulaker od 16. maja razstavljal evropski prestolnici primerno evropsko serijo fotografij HomoUrbanusEuropeanus o človeku, mestu in Evropi …

Dr. Franc Rode: "Kar zadeva substanco mojih nagovorov, je ne bi spreminjal, niti danes ne."

V času, ko je bil Franc Rode nadškof v Ljubljani, so njegove pridige in izjave polnile časopisne naslovnice tako kot nikoli poprej in ne potem. Bliskale so njegove metafore o šolanju kot dresuri ovčarjev, ali pa o ateistu, ki ima v sebi vseeno vero v nadnaravno, saj mrtvega očeta ne bo odvrgel v smetnjak, ampak ga bo spoštljivo pokopal. Odkar je odšel v Rimu na položaj prefekta in postal kardinal, so z novim poslanstvom izpuhtele tudi provokativne prispodobe. Ko je za velikonočne praznike prišel v Ljubljano, se je v Knjižnici Otona Župančiča pred številnim občinstvom odvil pogovor med kardinalom in publicistom, ki ga objavljamo v obliki intervjuja.

Jožko Rutar: "Film je najdražji kulturni produkt, tudi njegova produkcija je najdaljša."

Iz slovenskega nacionalnega programa se trenutno pripravlja cela vrsta celovečernih filmov. Nemotena produkcija filmov zahteva tudi tekoče financiranje s strani SFC, kot je predvideno po pogodbah. Trenutno ne izpolnjujemo svojih pogodbenih obveznosti, ker v letošnjem letu SFC in s tem slovenski film še ni dobil nobenih proračunskih sredstev za stroške programa.

Tzvetan Todorov: "Poglobitev krize je nujna za vrnitev demokracije, da bomo naredili korak k boljšemu ravnovesju."

Leta 1963 je Tzvetana Todorova v Francijo pregnal komunizem. Danes, po 50 letih, je Todorov vodja raziskav v slovitem francoskem CNRS-ju (Centre national de la recherche scientifique) – nacionalnem centru za znanstvene raziskave, kar pomeni, da sodi v francosko intelektualno smetano. Lahko bi rekli, da je filozof, eden vodilnih francoskih in svetovno znanih poststrukturalistov. Njegova dela so že več kot 20 let študijsko gradivo jezikoslovcev, zgodovinarjev, antropologov. Recimo njegov pogled na kolonizacijo Amerike, njegove študije o etiki v koncentracijskih taboriščih ali iz zadnjega obdobja njegovo razmišljanje o odnosu zahodne civilizacije do novodobnih »barbarov« v spopadih med civilizacijami. Zaznamoval ga je torej komunizem. Danes, v času krize, ugotavlja, da se ta stara grožnja vrača. Le da zaradi simpatične embalaže, v kateri prihajajo novodobni »komunisti«, tega ne opazimo tako zlahka. Todorov je Slovenijo obiskal v sklopu projekta EPK – Evropske prestolnice kulture.

O možnostih rudniške renesanse

Glede na to, da so bila v odpiranje rudnika urana Žirovski vrh vložena izjemno velika sredstva, smo po mojem mnenju v prvih letih po osamosvojitvi preveč gledali izključno na takratne cene urana na svetovnem trgu in tedanjo nelikvidnost rudnika, nikakor pa niso bili upoštevani strateški in geostrateški elementi. Pustimo špekulacije, da je Jugoslavija uran morda hotela imeti zato, ker so si nekateri želeli atomsko bombo, dejstvo je, da smo takrat že imeli delujočo jedrsko elektrarno. Cena goriva z Žirovskega vrha je bila sicer takrat približno 150 odstotkov višja kot na svetovnem trgu, vendar je bila po mojem mnenju napaka, da so rudnik zaprli trajno in v celoti. Vse države, ki imajo daljšo rudarsko tradicijo in na zadevo gledajo strateško, tovrstne rudnike konzervirajo, s čimer omogočijo vnovično vzpostavitev proizvodnje, ko se razmere na trgu spremenijo. Menim, da je bil s tega vidika način zapiranja Žirovskega vrha popolnoma napačen.

Quantic: »Kolumbija je glasbena meka«

Multiinštrumentalist, didžej in glasbeni producent Will Holland oziroma Quantic velja za britanskega čudežnega dečka spajanja elektronike in slogov soula, jazza, nazadnje tudi cumbie, ki se je je nalezel med šestletnim bivanjem v Kolumbiji. Je očiten deloholik, saj je v zadnjih desetih letih postregel z zavidanja vrednim številom albumov, sodelovanj in kompilacij starejših godb. Za uvod v letošnjo Drugo godbo se po šestih letih vrača v Ljubljano. A tokrat ne sam in ne kot didžej. Prihaja s svojim pretežno kolumbijskim bendom Combo Barbaro, še pomembneje, prihaja z eno najprepoznavnejših britanskih pevk zadnjih let Alice Russell v sklopu turneje, na kateri predstavljata album Look Around the Corner, ki je njun prvi skupni dolgometražec.

Perfekcionist, obseden z detajlom

Oče je v tej panogi začel že kot direktor Marlesa, v začetku 90. let pa je s partnerji ustanovil svoje podjetje. Pot je bila turbulentna vse do leta 2003, ko smo se odločili, da podjetje spremenimo v družinsko, ker smo spoznali, da le tako lahko uresničimo zastavljene cilje. Energijsko varčna gradnja pred 20 leti res ni bila prodajni hit, govoriti o njej je bilo približno tako, kot bi Eskimu prodajal sladoled. Energija je bila v tistih časih skoraj zastonj. Iskani sta bili predvsem hitrost gradnje in cenovna učinkovitost. Šele v zadnjih petih letih je energijsko varčna gradnja postala naša konkurenčna prednost. S prihodom krize še toliko bolj.

Jože Mencinger: "Če denimo Milan Kučan ne bo umrl, vlada ne bo mogla privarčevati pri državnih pogrebih."

Dr. Jože Mencinger je eden najbolj samosvojih ekonomistov. Trn v peti zagovornikom neoliberalne ideologije, ki se servilno priklanjajo prostemu trgu in fleksibilni delovni sili in ki hrepenijo po višji in še višji rasti. Čeprav je pogosto tarča ostrih napadov tistih, ki se z njegovim mnenjem ne strinjajo, se sčasoma praviloma izkaže, da ima prav in da je njegovim nasvetom pametno prisluhniti.

Branimir Štrukelj: »Za ohranitev socialne države se je vredno boriti, pa tudi če nas bodo lomili, lomili, lomili.«

Branimir Štrukelj je izkušen sindikalist. Že petnajst let je glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, največjega sindikata v javnem sektorju, obenem pa predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Po izobrazbi je zgodovinar, po prepričanju pa levičar. Socialna država je zanj svetinja in »daleč največji prispevek Evrope k civilizaciji«, za katerega se je pripravljen boriti do konca. Če bo treba, tudi z referendumom o varčevalnih ukrepih, ki jih za uravnoteženje javnih financ predlaga vlada.

Dr. Joanna McKay: »Ni nepomembno, da Angela Merkel nima otrok.«

Ženske sestavljajo dobro polovico slovenskega prebivalstva, a v politiki jih je le za vzorec. Še manj se jih prebije na najvišje položaje. Še nikdar nismo imeli premierke ali predsednice države. V sedanji vladi sedi ena sama ministrica. Zaradi kvot imamo vsaj rekordno tretjino poslank. A kvote so le začetek. Največja ovira je spoznanje žensk samih, da najverjetneje ne bodo zmogle dovolj dobro krmariti med politično kariero in družinskim življenjem. Na koncu praviloma izberejo slednje.

Vlado Miheljak: Dnevi dolgih nožev

Dr. Vlado Miheljak je izdal novo knjigo svojih kolumn, tokrat tistih, ki so bile objavljene v Dnevniku od aprila 1999 do decembra 2000. Knjiga ima naslov Kulturni boj v barvah, v svojem mozaičnem jeziku pa seveda govori tudi o drugih rečeh takratnega političnega in družbenega dogajanja. Kolumne ostajajo v marsičem aktualne in poučne še zdaj, dobro desetletje pozneje.

Dr. Roman Jerala: "Raziskovalne skupine se gradijo dolga leta, uničijo pa se lahko v hipu s posledicami, ki lahko trajajo desetletja."

Znanstveniki smo precej bolj introvertirani kot kulturniki, zato znanost ne kotira tako visoko v medijih in politiki kot recimo šport. Ob priključitvi znanosti v isti resor s športom, kulturo in vrtci ter ločitvijo od tehnologije v javnosti ni bilo opaznih ugovorov s strani znanosti. Ob napovedanih radikalnih rezih pa se je bilo treba oglasiti, sicer bomo sokrivi za morebiten kolaps znanosti. Scenariji, ki so krožili, so segali od grozljivih do katastrofalnih, zato sem skupaj s kolegi sestavil poziv na spletni strani www.znanost.biz, za katerega menim, da bi ga lahko podprl vsak znanstvenik oziroma podpornik znanosti.

Stanislava Zadravec Caprirolo: "Samo z zapisom zlatega pravila v ustavo si kredibilnosti ne bomo povrnili. Štejejo dejanja, ne besede."

Stanislava Zadravec Caprirolo je viceguvernerka in članica sveta Banke Slovenije, pristojna za področje finančne stabilnosti in nadzora bančnega sistema. Pred tem je bila generalna direktorica direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance in predsednica nadzornega sveta NLB.

Jan Cvitkovič: »Vsi čutimo, da so se slovenski politiki začeli norčevati iz nas.«

Ko se človek po majavih stopnicah vzpenja proti sedežu njegove firme Staragara, pričakuje neko verzijo cvijećarnice iz Alana Forda, a je notri zelo udobno in čisto. Novopečeni očka štirimesečne hčerkice me sprejme v zelo casual obleki in razpoloženju. Lase ima nad glavo spete v nekakšno anteno, zaradi katere je videti kot kak bradat Telebajsek. V pisarni mi, ker je začel ravno zdravo živeti, ponudi brezalkoholno pivo iz Hoferja. Zdravo živi, se poheca, predvsem zato, da bo lahko po novem govoril, da je v življenju poskusil res res vse. Nima nikakršnih iluzij, da bo trajalo, doda in si prižge cigareto.

Mag. Alenka Pirjevec: "Sporno je, da naj bi dovoljenja za pogodbe po novem dajala vlada. Če pa bodo zahtevali imena, gre za popoln nadzor."

Predsednica združenja dramskih umetnikov Slovenije

Dr. Bogomir Kovač: »Takšna vladna politika bo recesijo še poglobila«

Varčevalni ukrepi so del zelo enostranske fiskalne konsolidacije, ki jih v okviru priprave na proračun pripravlja nova vlada. Gre za izrazito enostransko vodenje ekonomske politike, ki je zmes radikalnega razumevanja evropskih fiskalnih usmeritev in popolnega zasuka k ekonomiki ponudbe. Oboje tlakuje pot k ekonomski recesiji in zniževanju ravni socialne države. Razlog je preprost. Krčenje javnih izdatkov je že doslej povzročilo, da se je Slovenija znašla v tehnični recesiji in da načrtuje negativno gospodarsko rast. Takšna vladna politika bo v letošnjem letu recesijo poglobila, meje socialne države pa postavila še nižje. Vlada pa ni doslej še v nobenem primeru pokazala, kako namerava oživiti gospodarsko rast.

Dr. Dragica Wedam Lukić: »Glasovala bi za prepoved referenduma o družinskem zakoniku«

Dragica Wedam Lukić je bila ustavna sodnica in predsednica ustavnega sodišča v času, ko je to še navduševalo z vsebinskimi odločbami v prid človekovih pravic, varstva manjšin in deprivilegiranih. Do nedavnega, ko se je upokojila, je predavala izvršilno, arbitražno in civilno procesno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. In je članica spoštovane Beneške komisije, čeprav vlada pravi, da ni. To mnenje vlade jo spravlja v začudenje, ker ni podprto ne z zakonom in ne z dolgoletno prakso Beneške komisije.

Vedrana Rudan: »Edina rešitev v vojni med žensko in tistim, ki jo zlorablja, je, da ona njega ubije.«

Včeraj je v ljubljanskem Gleju štartala monodrama Kurba, v kateri Violeta Tomič sijajno upodobi lik, stkan iz kolumen gromovite hrvaške pisateljice Vedrane Rudan. Na predpremieri se je prefinjena ljubljanska publika ob mastnih štosih sicer tresla od krohota, a mnoga izmed na odru izraženih stališč so se mi zdela tako butasto primitivna, da bi veljalo o njih obvestiti kako inštitucijo za spremljanje sovražnega govora, če bi imelo to seveda kaj haska. Ker Vedrana Rudan pač ni neka neškodljiva škrbasta bludnica, ki bi svoje na ciklostilu natiskane pamflete talala po prepišnih podhodih, temveč je ob Slavenki Drakulić pri nas z naskokom najbolj znana hrvaška književnica, se mi je zdelo vredno preveriti, kako resno misli.
Kar sledi, se bo na trenutke najbrž bralo, kot da se velika literarna persona z nami malce poigrava in preizkuša meje naše lahkovernosti. Ampak moram poročati, da sem imel tako med intervjujem kot med kasnejšim poslušanjem ves čas vtis, da misli vsak stavek smrtno resno.

Daniel Miller: »Želel sem le sodelovati s kar najboljšimi ustvarjalci.«

Verjetno bi bila podoba precejšnega dela popularne glasbe danes drugačna, če Daniel Miller konec sedemdesetih let v bendih, ki so glasbo začeli ustvarjati z novimi elektronskimi tehnologijami, ne bi videl njihovega širokega potenciala. Kot založnik in producent je imel pomembno vlogo pri vzponu skupine Depeche Mode, Nicka Cava in njegovih zasedb, skupin Einstürzende Neubauten in Erasure, Diamande Galas, Laibacha, Mobyja, Goldfrappa, Richieja Hawtina in še kopice ustvarjalcev, ki še danes premikajo meje popa, eksperimentalne in plesne glasbe. Millerjeva založba Mute je v dobrih tridesetih letih zrasla v eno največjih in najvplivnejših neodvisnih založb, njeno vizionarstvo pa smo kmalu začutili tudi v Sloveniji. V Ljubljano so Millerja tokrat povabili organizatorji Slovenskega tedna glasbe in ob tej priložnosti je nastal tudi ta pogovor.

Matjaž Hanžek: "Predsednik vlade je pred nastopom funkcije obljubil predčasne volitve. Upam, da bo držal besedo."

Novi/stari predsednik Stranke za trajnostni razvoj TRS

Dr. Darja Zaviršek: »Zavrnitev zakonika bi pomenila sodobni apartheid.«

Sociologinja prof. dr. Darja Zaviršek je predstojnica katedre za preučevanje družbene pravičnosti in vključevanja na ljubljanski Fakulteti za socialno delo, kot profesorica in raziskovalka pa je dejavna tudi na tujih univerzah. Med področja, ki jih proučuje, sodijo tudi družinski in sorodstveni odnosi. Zadnja leta sta skupaj z Ano Marijo Sobočan proučevali slovenske istospolne družine in njihovo sprejetost v šolah. Svoje izsledke, ki pričajo o tem, da je homofobije v naši družbi še vedno precej, sta nedavno objavili v knjigi Mavrične družine grejo v šolo.