• Darja Kocbek

    29. 9. 2016  |  Svet

    Zgodba o zasvojenem Hitlerju in drogiranih vojakih

    Nemški pisatelj Norman Ohler v svoji knjigi Blitzed (Popolnoma zadet) razkriva do zdaj zamolčano zgodbo o zlorabi drog kokain, heroin, morfin in predvsem metamfetamin (crystal meth) v tretjem rajhu. To je zgodba o Hitlerju in njegovi zasvojenosti, o drogiranih vojakih, nasploh o vplivu drog na potek druge svetovne vojne. Ohler je za Guardian povedal, da je po padcu berlinskega zidu v 90. letih prejšnjega stoletja sam jemal ekstazi in LSD. Zdaj jih ne jemlje več, a ve, kako učinkujejo, zato je lahko napisal omenjeno knjigo.

  • Damjana Kolar

    29. 9. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 29. septembra do 2. oktobra.

  • IK, STA

    29. 9. 2016  |  Politika

    Francija Slovenijo poziva, naj vrne posmrtne ostanke francoskega kralja

    Združenje za vrnitev francoskega kralja Karla X. in zadnjih Burbonov v Francijo je sporočilo, da bodo sprožili pobudo za to, da bi njihove posmrtne ostanke iz Slovenije prepeljali v Francijo in jih pokopali v kraljevi nekropoli v baziliki Saint-Denis severno od Pariza. Slovensko zunanje ministrstvo s pobudo doslej uradno ni bilo seznanjeno.

  • Tibor Rep

    29. 9. 2016  |  Družba

    Moč čistega entuziazma

    Nikola Racan, mladi hrvaški skejter in snemalec skejtanja, najverjetneje niti v najslikovitejših sanjah ne bi utegnil odsanjati, da se bo kot pobudnik majcenega festivala lokalnih skate filmčkov po zgolj šestih letih prebudil v koži vodje verjetno najkvalitetnejšega festivala neodvisnih skejt filmov v Evropi, po trditvah številnih prisotnih avtorjev filmov morda celo najboljšega na svetu. Vladimir skate film festival pod okriljem Skateboard kluba Augusta Šenoe iz Fažane na jug istrskega polotoka privabi vsako leto večjo, predvsem pa zelo raznoliko množico raznorodnih ljubiteljev skejtanja, fotografije, dokumentaristike, mode, filozofije, ali zgolj dobre malvazije ob sardelnem krožniku. »Gre za neodvisno filmsko manifestacijo, zato se otepamo velikih komercialnih sponzorjev, ki bi lahko potencialno kompromitirali vsebine in smer samega festivala.

  • IK, STA

    28. 9. 2016  |  Svet

    Več kot 90 odstotkov sveta diha slab zrak, gre za stisko javnega zdravja

    Več kot 90 odstotkov sveta diha slab zrak, razkriva Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svoji raziskavi in poziva k ukrepom proti onesnaževanju. To je namreč krivo za več kot šest milijonov smrti letno. Maria Neira, vodja oddelka WHO za javno zdravje in okolje, je ob objavi podatkov raziskave dodala, da smo lahko izredno zaskrbljeni. Najbolj težavna so mesta, toda tudi zrak v ruralnih območjih je slabši, kot si mislimo, sporočajo strokovnjaki WHO.

  • Damjana Kolar

    28. 9. 2016  |  Kultura

    Četrta izdaja Stripolisfesta

    Na različnih lokacijah v Ljubljani bo med 5. in 9. oktobrom potekal festival stripa Stripolisfest, povezovalno-izobraževalna platforma, namenjena povezovanju in razvoju domače strip scene ter seznanjanju širše javnosti z vrhunci domače in tuje stripovske produkcije. V ospredju četrte izdaje festivala bodo štirje renominirani in vsestranski stripovski ustvarjalci različnih generacij, profilov in ustvarjalnih pristopov: nizozemski stripovski težkokategornik in legenda neodvisne evropske stripovske scene Marcel Ruijters, mednarodno uveljavljeni hrvaški velemojster stripa, animacije, grafike in ilustracije Danijel Žeželj, francoska risarka in ilustratorka mlajše generacije Delphine Vaute ter brezkompromisni domači striporisec Marko Kociper. Letošnji festival je nastal v produkciji Zavoda Stripolis, Stripburger/Foruma Ljubljana in Kina Šiška ter v sodelovanju s številnimi koproducenti in partnerji.

  • IK, STA

    28. 9. 2016  |  Svet

    Slovaški premier: Begunske kvote so politično mrtve

    Kvote za porazdelitev prosilcev za azil med državami članicami EU so "politično mrtve", je dejal slovaški premier Robert Fico. Kvote po njegovem prepričanju delijo EU, zato bi bil potreben drugačen pristop pri soočanju z nezakonitimi migracijami. To, kar so države Višegrajske četverice govorile že pred letom in pol, sedaj postaja uradna politika EU, je še dejal slovaški premier, čigar država trenutno predseduje EU.

  • IK

    27. 9. 2016  |  Svet

    Hillary Clinton vs. Donald Trump, prvič

    Ameriška predsedniška kandidata Hillary Clinton in Donald Trump sta na univerzi Hofstra včeraj opravila svoje prvo televizijsko soočenje, ki je potekalo v skladu s pričakovanji. Veliko obtoževanja in skakanja v besedo. A kot kažejo prvi odzivi in sodeč po prvih mnenjih političnih analitikov, se je na soočenje bolje pripravila Hillary Clinton, ki je to, da je bolje pripravljena tudi na prevzem predsedniškega položaja, tudi poudarila. Američane je posvarila pred nevarnostjo Trumpa blizu ameriškega jedrskega arsenala, svetu pa je zagotovila, da ZDA držijo besedo in jo bodo tudi v prihodnje.

  • IK, STA

    27. 9. 2016  |  Politika

    Priporočila SDS o ubojnih sredstvih Udbe za vlado neustrezna in nepotrebna

    Vlada se je na včerajšnji dopisni seji opredelila do predloga priporočil v zvezi z nezakonitim posedovanjem ubojnih sredstev v posesti nekdanjih pripadnikov Službe državne varnosti (SDV), ki so jih v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS. Vlada predlog zavrača kot neustrezen in nepotreben. V SDS so namreč pripravili predlog priporočil vladi, in sicer v luči zadnjih strelskih napadov, ki so se zgodili z nezakonitim strelnim orožjem. Vladi bi predlagali, da nemudoma sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili odkritje kemičnih in drugih ubojnih sredstev za množično in tajno likvidacijo, "s katerimi je dokazano razpolagala SDV in ki ob spremembi režima leta 1991 niso bila predana demokratično izvoljeni vladi ali pristojnim organom v sestavi, niti niso bila komisijsko uničena".

  • Armin Mahler

    27. 9. 2016  |  Svet

    Politika mora doseči, da bosta Apple in Facebook upoštevala njena pravila

    Evropska komisarka Margrethe Vestager je pogumna. Spopadla se je z Applom, ameriško vlado in Irsko, ki svoje koristi postavlja pred koristi vseh drugih članic Evropske unije. Dobro in pravilno je, da mora Apple zdaj plačati 13 milijard evrov davkov z obrestmi. Vendar je to lahko šele začetek. Ne gre namreč le za Apple in samo za davke. Gre za to, da država dokaže, kdo ima, če se pojavi dvom, zadnjo besedo in da mednarodnim koncernom ne bo dovolila vsiljevanja pravil igre. Pravila mora določiti sama in zagotoviti, da se bodo upoštevala.

  • Damjana Kolar

    27. 9. 2016  |  Kultura

    Prva večja pregledna razstava NSK v Rusiji

    Razstava NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije, ki je bila lansko leto na ogled v Moderni galeriji, letos pa še v Van Abbemuseumu v Eindhovnu, bo med 30.septembrom in 9. decembrom gostovala v Muzeju sodobne umetnosti Garage, enem najpomembnejših prostorov za sodobno umetnost v Moskvi. Gre za prvo večjo pregledno razstavo slovenskega umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK) v Rusiji, ki jo je pripravila Moderna galerija.

  • 27. 9. 2016  |  Družba

    Festival nevladnih organizacij 

    V Ljubljani bo 28. septembra med 11. in 20.uro potekal že petnajsti tradicionalni bazar nevladnih organizacij LUPA. Gre za dogodek, na katerem nevladne organizacije predstavijo svoje raznolike dejavnosti. Letos so festival s Prešernovega trga preselili na Breg in Novi trg. Na stojnicah se bo predstavilo več kot 120 nevladnih organizacij, pripravili pa bodo tudi dodatni program v živo.

  • IK, STA

    27. 9. 2016  |  Družba

    Bruselj nima posluha za penis

    V Bruslju je te dni veliko pozornosti in tudi zgražanja vzbudila slika ogromnega penisa, ki se je pojavila na zidu ene od stanovanjskih hiš v središču mesta. Medtem ko ljudje ugibajo, kdo bi bil lahko njen avtor, so se oblasti v občini St. Gilles odločile, da je treba sliko odstraniti. Kdo jo je narisal in s kakšnim namenom je nastala, za zdaj ostaja neznanka. Je za odstranitev kriva bližina katoliške šole?

  • Uredništvo

    26. 9. 2016  |  Politika

    Mi se 'mamo radi

    Brez komentarja. 

  • Darja Kocbek

    26. 9. 2016  |  Svet

    Amazonov algoritem mnogim ne ponudi izdelka z najugodnejšo ceno

    Preiskovalna novinarja spletnega časopisa Pro Publica Julia Angwin in Surya Mattu sta se odločila preveriti, ali res držijo zagotovila spletnega trgovca Amazon, da svojim kupcem vedno ponudi izdelek po najugodnejši ceni. Več tednov sta za 250 izdelkov, ki jih kupci najpogosteje izberejo, preverjala, katere je algoritem dal na najpomembnejšo Amaznovo virtualno polico – tako imenovano »buy box«. Izdelki s te police se kupcu najprej pokažejo kot ponudba za nakup.

  • Izak Košir

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Politika

    »Brezplačni« Pričevalci 

    ETV je lokalna televizija s sedežem v Kisovcu, sicer pa vidna tudi širše – od Zagorja do Ivančne Gorice, od Medvod do Železnikov. Ker živimo v digitalni dobi, lahko njen program spremljamo tudi prek Telemacha in Telekoma Slovenije.

  • Damjana Kolar

    26. 9. 2016  |  Kultura

    Portret sarajevske meščanske družine v tranzicijski družbi

    V Kinodvoru bo 28. septembra ob 21.00 premiera filma Naš vsakdan, ki je nastal v bosansko-slovensko-hrvaški koprodukciji. Filmska sevdalinka v režiji Ines Tanović je presunljiv in čustveno pristen, toda hkrati umirjen, humoren in realističen portret sarajevske meščanske družine v tranzicijski družbi. S svojo tematiko ponuja vso razsežnost katerekoli vojne, ki s svojimi posledicami vpliva tako na spremembo človeškega pogleda na svet, kot na spremembo časa samega in vrednostnih sistemov v njem. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserko, ki ga bo vodila Varja Močnik.

  • IK, STA

    26. 9. 2016  |  Svet

    V ZDA odprli prvi nacionalni muzej zgodovine in kulture temnopoltih Američanov

    Washington, 25. septembra - Okoli 100 let po tem, ko so temnopolti vojaški veterani predstavili zamisel o tem, so v Washingtonu v soboto odprli prvi nacionalni muzej zgodovine in kulture temnopoltih Američanov. Muzej, ki stoji na travniku National Mall, vsebuje 3000 eksponatov, od suženjskih okovov do simbolov kampanje prvega temnopoltega predsednika ZDA.

  • Peter Petrovčič

    26. 9. 2016  |  Politika

    Skrajni čas je, da se politiki odvzame privilegij imenovanja sodnikov

    Izbira predsednika vrhovnega sodišča še nikoli ni bila lahka. Tudi tokratno iskanje ustreznega kandidata se vse bolj zapleta. Problem ni več Branko Masleša, a še vedno je problem eminentno političen. Tokrat (še) ni težava v tem, da bi se pojavil kandidat »sil kontinuitete«, pač pa v tem, da »sile kontinuitete« ne dovolijo prevzema sodne oblasti kandidatom drugih svetovnih nazorov. Vse to so pomisleki, ki ne sodijo v sodstvo.

  • IK, STA

    26. 9. 2016  |  Družba

    Študentov v Sloveniji vsako leto manj

    V Sloveniji je število študentov terciarnega izobraževanja vsako leto nižje. V študijskem letu 2015/16 se je vpisalo 80.798 študentov, kar je skoraj 5000 manj kot v letu poprej in več kot 26.000 manj kot pred petimi leti. Kljub temu še vedno študira skoraj polovica mladih, starih od 19 do 24 let. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je precej upadlo zlasti število študentov višjega strokovnega izobraževanja - v letu 2015/16 se jih je vpisalo 11.162. Precej manj je vpisanih tudi študentov na visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome. V letu 2015/16 jih je bilo tako vpisanih 50.000, pred petimi leti pa več kot 78.000.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Zdrava atmosfera

    Imenovanje nove ministrice za finance, dosedanje državne sekretarke Mateje Vraničar Erman, je pospremilo bizarno razkritje časnika Finance: da je namreč Vraničar Ermanova aktivna članica nenavadnega društva Zdrava Atmosfera. Osnovna prepričanja društva sicer niso napačna: »V današnji družbi, ki je do te mere podlegla industriji in vladavini denarja, da človek izgublja svojo človečnost, je skrajni čas, da prebudimo vrednote, ki nam zagotavljajo človeka vredno življenje. Na svetu je vse več nasilja, vse manj je srečnih ljudi. Tehnološki napredek nam ne zagotavlja človeškega razvoja, celo več, vse bolj postajamo nečloveški, nesocialni in nesolidarni. Sodobna tehnologija omogoča večji dobiček tistim, ki si na račun ustrahovanih množic, nevednosti in siromaštva, nečlovečnosti in nasilja, kopičijo bogastvo ...« Malce dramatično, ampak drži. No, člani društva se srečujejo v kapelici pod frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu, pa v Slomškovi sobi celjske stolnice. Odnos z RKC je medsebojno toleranten.

  • Damjana Kolar

    24. 9. 2016  |  Kultura

    Letošnja Sonica v znamenju zvoka in arhitekture

    Med 27. septembrom in 1. oktobrom bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal Festival tranzitorne umetnosti Sonica, ki bo že osmo leto zapored združil najboljše domače in tuje umetnike zvoka, svetlobe in tehnologije. S temo SONIC.ARCHITECTURES se tokratni festival posveča zvoku in arhitekturi. "Zvok je prostorski dogodek in slušna izkušnja obenem. Znotraj arhitekture lahko zvok vsak prostor spreminja, pozicionira, odseva in odzvanja zvoke, ki se v njem pojavijo. Zvok objame in nadgradi prostore, v katerih se pojavi in je ključen za razumevanje prostora." 

  • Klemen Košak

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Družba

    Javno za zasebno

    Nič ne spodbuja prepričanja, da bo osnovna šola, ki jo v Ljubljani ustanavlja Muhammed Ali Isik, muslimanska. Prostori v obnovljenem nekdanjem samskem domu za Bežigradom niso nič posebnega. Najzanimivejša dela ogleda sta bila Isikov prikaz, kako sistem zapiranja omaric onemogoča, da bi si otrok preščipnil prste, in njegovo vztrajanje, da s fotografom ugibava, čemu so namenjene določene aparature v kuhinji in zakaj ima ena od učilnic ogromno vtičnic.

  • Dijana Matković  |  foto: Borut Krajnc

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Kultura

    Muriel Barbery

    Nad intervjuji in sploh vsem, kar spremlja objavo knjige, tudi nad javnimi nastopi, nominacijami za nagrade in fotografiranjem, ni preveč navdušena. Pisanje razume kot intimno dejanje, kot ubesedovanje pokrajine notranjega sveta, in pri tem celo nima nikakršne nuje napisanega deliti s svetom. Podobno kakor Rene in Paloma iz njenega slovitega romana Eleganca ježa (Mladinska knjiga, 2010) lepoto ščiti in varuje pred zunanjim svetom. Je nekoliko sramežljiva in zadržana – zelo pazljivo izbira redke besede, ki jih izgovarja v nežnem tonu. Zato sem vedela, da obstaja samo en način, kako prebiti zid razdalje in vstopiti v pogovor. »Kako je z vašimi mački?« rečem, ko se od hotela Slon, kjer sva se sestali, odpraviva po Čopovi. »Menda imate dva,« dodam. »Ne, ne, zdaj imam štiri,« veselo odvrne. »Dva starejša in dva šestmesečna,« reče in že hiti v telefonu iskati njihove fotografije. Na zaslonu zagledam siva puhasta bitja, vsakič ujeta v perfektni dnevni svetlobi in pod natančno odmerjenim kotom, ki jih prikazuje v vsej gracioznosti. Muriel Barbery je poosebljeno zasledovanje lepote, pomislim.

  • 23. 9. 2016  |  Družba

    Klemen Košak o javnem in zasebnem šolstvu

    Pogovor, ki mu lahko prisluhnete na tej povezavi, je nastal na podlagi članka Javno za zasebno.

  • Damjana Kolar

    23. 9. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

  • Staš Zgonik

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Družba

    Dr. Danilo Zavrtanik

    Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij.

  • Peter Petrovčič

    22. 9. 2016  |  Družba

    0,1 azilanta na 1000 prebivalcev

    V Amnesty International so opozorili na obletnico obljube evropskih voditeljev, da bodo iz Grčije v preostale članice EU premestili 66 tisoč prosilcev za azil. In dodali, da je bilo po enem letu premeščenih vsega 6 odstotkov od omenjenega števila.

  • Darja Kocbek

    22. 9. 2016  |  Družba

    Farmacija tudi sama ustvarja superbakterije, ki so največja grožnja za sodobno medicino

    Superbakterije, ki so odporne na antibiotike, so vse večji problem. Zaradi njih tudi v Evropi umre vse več ljudi. Te bakterije svojimi industrijskimi odpadki pomagajo ustvarjati tudi farmacevtske družbe, zato morajo občutno izboljšati svoje dobavne verige, piše v poročilu Evropske zveze za javno zdravje in organizacije Changing Markets. Tovarne v Indiji in na Kitajskem, ki proizvedejo večino antibiotikov na svetu in jih proizvajajo tudi za največje svetovne farmacevtske družbe, svoje industrijske odpadke neobdelane spuščajo v okolje. Sestavine za proizvodnjo antibiotikov spuščajo v zemljo in vodo, bakterije v okolju pa tako postajajo vse bolj odporne na zdravila.