TV komentar / Dobri človek iz Ajdovščine

Moramo priznati, da smo na dan, ko je Ivo Boscarol predstavil svoj velikopotezni projekt gradnje tisoč in več stanovanj na kraju nekdanjih silosov Žita v ljubljanskih Jaršah, sedli zvečer pred televizor s svinčnikom in papirjem v roki. Ker smo vedeli: čaka nas promocija tega dobrotnika, tega dobrega človeka, ki bo tako darežljivo pomagal sam sebi zaslužiti nekaj deset milijonov, pri čemer ga bo TV Slovenija zagotovo slavila kot nekdaj »dobrega človeka iz Negove«. Zaradi nesrečne smrti se na račun Ivana Krambergerja zadnja leta ne šalimo več, a to je bil človek, ki je sam sebe predstavil kot velikega inovatorja – kar je sicer bil –, a predvsem dobrega človeka. Njegov glavni biznis je bila prodaja knjig, sam o sebi je spletal zgodbe o svoji dobrodušnosti in dobroti, mediji pa so vedno znova spregledali, da gre le za marketinški trik, s katerim je poganjal prodajo svojih knjig in obisk v svoji gostilni. A slovenski novinarji imajo tako radi take tipe. Pa da ne bo nesporazuma: če komu uspe tako vrteti novinarje ter njihovo lenobo in nevednost okoli prsta, naj jo! No, prejšnji torek smo torej pričakovali prispevek o Ivu Boscarolu, ki bo darežljivo gradil stanovanja za več kot 3000 evrov na kvadratni meter, si dobesedno trgal od ust in prsi za nas, za nas, navadne ljudi – in prispevka ni bilo. MMC je sicer napisal velehvalospev, a so nas avtorji Dnevnika in Odmevov pustili razočarane. Niso nasedli. In smo si mislili: no, na bolje gre. Ne more jih več čisto vsak peljati žejnih čez vodo.

Nezakonito pridobljeno stanovanje

Pred dnevi je nekdanji premier in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša na družabnem omrežju X »razkril« (tokratni) načrt globoke države za preprečitev svojega (ponovnega) vzpona na oblast. Pomemben del širšega, zapletenega in večplastnega načrta, ki ga je v svojem slogu podrobno popisal, je po njegovem prepričanju njegova obsodba v zadevi Trenta. Do te, pravi, bo prišlo v kratkem, decembra letos. Da, Janša je pred kazenskim sodiščem ponovno obtožen (resnejšega) kaznivega dejanja. Tožilstvo mu, če posplošimo, očita, da je v času vodenja vlade v zameno za državne posle od gradbenega podjetja dobil stanovanje, ki si ga sicer ne bi mogel privoščiti.

Fašist, kriminalec in Mesec

Nekdanji koordinator Levice, sedaj pa minister za delo Luka Mesec je bil pred dnevi na ljubljanskem okrožnem sodišču oproščen obtožbe za žaljivo obdolžitev. Tožbo zoper njega je sprožil najslavnejši ponudnik davčnih optimizacij Rok Snežič. Mesca je ovadil, ker ga je ta spomladi 2022 na enem od predvolilnih soočenj na TV Slovenija označil za »kriminalca«.

Je Levica res skrajna stranka?

Anže Logar je politično kariero debelih 25 let gradil v SDS. Prehodil je pot od nekdanjega podpredsednika podmladka stranke do direktorja vladnega urada za komuniciranje, bil je večkratni mestni svetnik in poslanec, predsednik sveta, nesojeni kandidat za župana Ljubljane, zunanji minister v prejšnji vladi ter »neodvisni« kandidat za predsednika države. Z ramo ob rami je stal z največjimi skrajneži te stranke, z Brankom Grimsom, Žanom Mahničem, Alešem Hojsom in navsezadnje tudi s predsednikom SDS Janezom Janšo. Po razglasitvi rezultata predsedniških volitev, ki se mu je na desnici prej približala edinole Barbara Brezigar leta 2002, je napovedal, da se je Slovenija znašla »na začetku nečesa velikega«. Možnosti sta bili samo dve: ali bo prevzel krmilo stranke, v kateri se primata že 30 let krvavo oklepa en človek, ali pa bo ustanovil novo. Tehtnica se je kaj hitro prevesila na stran tiste druge.

Grega Repovž

30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Uvodnik

Uvodnik / Zakaj se SD ne preimenuje?

Takole je na začetku letošnjega oktobra poročal evropski statistični urad: »V zadnjih 12 mesecih so se mladi po vsej Evropski uniji borili z naraščajočimi stroški bivanja. Na tisoče državljanov EU v zadnjih 12 mesecih ni moglo kriti stroškov najemnin – v povprečju gre za 6,3 odstotka prebivalcev držav EU, pri čemer pa v tem številu niso zajeti ljudje, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost. Največ ljudi, ki jih pestijo visoke najemnine, je v Grčiji, 17,7 odstotka, sledita ji Francija s 16,7 odstotka in Slovenija z 10,5 odstotka ljudi, ki ne zmorejo plačevati visoke najemnine. Ljudje v starostni skupini od 16 do 29 let najbolj občutijo te težave. Za najemnino za enosobno stanovanje je v Sloveniji treba odšteti v povprečju kar 51 odstotkov povprečne plače.« Smo med državami EU, najslabšimi za mlade. In vsako leto se razmere zgolj dodatno zaostrijo.

»To, kar smo v ozračje spravili v zadnjih 200 letih, bo tam ostalo še vsaj 200 let«

Lučka Kajfež Bogataj je najbolj znana klimatologinja pri nas. Že leta, desetletja opozarja na prihajajoči podnebni zlom, a se ni spremenilo veliko. Z leti je postala še ostrejša, natančnejša v svojih napovedih, noče pa strašiti ljudi. Vendar je nekaj jasno. Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, veliko bo že, če bomo ustavili povečevanje deleža toplogrednih plinov v ozračju. Za kaj takega bo treba spremeniti življenjske navade in gospodarskopolitično ureditev. To pa ne bo lahko.

Osebnejšega mladinskega filma zlepa ne boste videli

Vinci je kariero začel s komedijo Babica gre na jug, ki se je začela v Ljubljani in končala na morju, v Portorožu – vmes je bilo potovanje, ki je trajalo nekaj dni. Tartinijev ključ je reimaginacija Babice, le da je tu potovanja konec, še preden se film začne – vsi so že tam, »na jugu«, ne v Portorožu, temveč v Piranu, najkinetičnejšem slovenskem mestu, ki je posnet kot še nikoli. Vinci pač ne bi bil Vinci, če nas ne bi skušal prepričati, da si ga Piran – z atraktivnostjo, fascinantnostjo – res zasluži. Tartini gre za Babico: tudi tu imate tri protagoniste, tudi tu imate babico (Majolko Šuklje nadomešča Ariella Reggio), tudi tu imate bend, tudi tu imate tatvino (ne nakita) in tudi tu imate velik rdeč avto – in protagonisti, Barbara (Ella Lapajne), Robert (Svit Šturbej) in Mario (Maks Kerševan), zgodnji najstniki, celo krenejo na krajšo furo po istrskih cestah, kot da bi hoteli pomežikniti Babici. Edini, ki se – magari le za hip ali dva – pojavi v obeh filmih, je kakopak Vinci, ki nas skuša s soundtrackom tu in tam spomniti na bondiade in Misije nemogoče, pa čeravno Tartinijev ključ – gnan s šašavostjo Hladnikovega Sončnega krika (1968) – precej bolj spominja na Zaklad pozabljenih in Da Vincijevo šifro ( ja, da Vincijevo), saj skušajo Barbara, Robert in Mario z reševanjem ugank in premetank, iskanjem ključev, odpiranjem šatulj in skrinjic ter tekanjem od ene piranske kulturne znamenitosti do druge (o Piranu – z barko Pie in Pina Mlakarja vred – tu izveste več kot v vseh »piranskih« filmih doslej) do zaklada priti pred zloglasnima tatovoma umetnin, Grandemarejem (Goran Navojec), ki vsak stavek pove v treh jezikih (s hrvaškim akcentom), in nerodnim, kretenskim Jofo (Jurij Drevenšek), ki ga angelski, renoirovski, boudujevski brezdomec (Primož Pirnat) – v slogu »Tutsi Frutsi Ice Cream« Chica Marxa iz burleske Dan na dirkah (1937) – prelevi v molzno kravo. Jasno, Jofa in Grandemare sta repliki Malega (Vinko Hrastelj) in Velikega gangsterja (Zvone Šedlbauer) iz Sončnega krika, tako kot Tartinijev ključ naslonjenega na morje, kjer so se slovenski filmi vedno počutili najbolje.

Še vedno vsi le za jedrsko elektrarno

Predsednik vlade Robert Golob je avgusta lani mimo ministrstva, pristojnega za energetiko, podelil projekt morebitne gradnje nove jedrske elektrarne novemu državnemu sekretarju v svojem kabinetu, ki ga je osebno izbral: gre za nekdanjega uslužbenca skupine Gen Danijela Levičarja. Poteza je bila že takrat nenavadna. A to je človek, ki je danes ob premieru Golobu najodgovornejši za sicer dobrodošel preklic že razpisanega referenduma o JEK 2. Levičarja, ki je usklajeval pripravljalne aktivnosti pri projektu JEK 2 in vodil to za slovenske razmere nenavadno nasilno promocijsko akcijo, so že ob napovedi preklica referenduma k odstopu pozvali nevladniki, ta ponedeljek pa so Goloba pozvali kar k ukinitvi Levičarjeve funkcije. A nenavadno je, da štiri politične stranke, ki so poenotene v podpori večmilijardnega projekta JEK 2 (Gibanje Svoboda, SDS in Nova Slovenija), odgovornost za referendumsko manipulacijo in tudi njen neuspeh pripisujejo vsem drugim razen Levičarju in Golobu. Zakaj tako ravnajo?

Kdo bo zmagal?

»Veliko pomembneje je vedeti, kateri človek ima katero bolezen, kot pa katero bolezen ima kateri človek.« Hipokratove besede, torej besede očeta medicine, ki bi jih danes lahko prenesli na osnovno zdravstvo (ambulante družinske, predšolske in šolske medicine, ginekologije, zobozdravstva, patronažno zdravstveno varstvo, multidisciplinarne time …). To namreč ljudem ponuja obravnavo blizu njihovega bivališča in možnost zdravljenja, za katero poskrbijo strokovnjaki, ki razumejo njihove potrebe, želje in razmere, v katerih živijo. Zdravstveno varstvo, ki temelji na močnem osnovnem zdravstvu, deluje preventivno, spodbuja javno zdravje, zmanjšuje pritisk na zdravstveni sistem in znižuje finančne stroške. Izsledki različnih držav kažejo številne jasne družbene in gospodarske koristi prednostnega vlaganja v osnovno zdravstvo, in to ne glede na to, ali se meri z ozkim naborom kvantitativnih meril, kot je na primer gostota zdravnikov na primarni ravni, ali z uporabo obsežnejšega nabora kazalnikov, med katerimi je zmanjšanje umrljivosti. Kljub vedno več tehtnim dokazom o prednostih osnovnega zdravstva je to vztrajno spregledano. Zakaj?

Kako evropski parlament drsi na desno in kaj se ti lahko zgodi, če se družiš s skrajnimi desničarji

Seje slovenskega parlamenta, na katerih se sprejemajo proračunski dokumenti, so nekaj najbolj dolgočasnega, včasih se ti zaradi številk, zakonov, aktov in vseh finančnih obveznosti zavrti. A proračunski dokumenti začrtajo smer države, zato je njihova vsebina pomembna.

Kako umetna je že inteligenca slovenskega javnega sektorja? 

Pri britanskem časniku The Guardian so lani razkrili, da je britanska vlada za odkrivanje goljufij pri dodeljevanju denarnih nadomestil uporabljala umetno inteligenco (UI), a je bila ta pristranska, saj je za morebitne goljufe napačno označila veliko Bolgarov. Pred leti je nizozemska davčna uprava uvedla avtomatiziran sistem, ki naj bi odkrival in kaznoval goljufije pri otroških dodatkih. Rezultati so bili katastrofalni. Sistem se je osredotočil predvsem na pripadnike nebelskih manjšin z nizkimi prihodki; zahteve po vračilu otroških dodatkov so več tisoč družin pahnile v revščino, več kot tisoč otrok pa je bilo poslanih v rejništvo.

Zastonj delovna sila

V Sloveniji občutimo precejšnje pomanjkanje delovne sile, tudi v vrtcih in šolah. Poleg tega se pojavljajo težave pri šolanju bodočih delavcev na prav teh področjih. Obvezna praksa je obvezen del izobraževalnega procesa, ker omogoča pridobitev praktičnih izkušenj. A trenutno številne dijake javni zavodi zavračajo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nekateri pa delajo brez plačila.

Namesto odrešitve trening – in to kakšen

Virginia Woolf v Lastni sobi, med drugim, obravnava kratkost del, ki so jih pisale ženske njenega časa. Pisateljice je, če parafraziram Virginio Woolf, za vsakim vogalom pričakalo veliko dela, ob neplačanem skrbstvenem oziroma gospodinjskem tudi plačano, zato so morale redke ure, namenjene pisanju, porabiti disciplinirano. Osredotočene in učinkovite so morale biti, pravi Virginia Woolf, in posledica teh redkih ur osame v dnevni sobi so bile običajno drobne knjige. Tudi če bi sodobnice (in predhodnice) Virginie Woolf želele, obsega svojih knjig, naj je šlo za romane, zbirke esejev, zbirke novel ali celo monografske študije, niso imele priložnosti raztegniti na petsto strani. Pisanje debelih knjig je bilo rezervirano za moške, ki so jim čas kupovale gospodinje in tudi prepričanje, da sploh smejo pisati, da je literatura ostriga, v katero smejo zagristi. Virginia Woolf je namigovala, da se bodo knjige pisateljic, opolnomočenih z lastnimi sobami in lastnim dohodkom, podaljšale. Pisateljice se bodo lahko sprostile, je verjela znamenita Angležinja.

Strožja prepoved približevanja?

Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili zakonski noveli, ki se nanašata na pooblastila policije, predloge naj bi kmalu obravnavala vlada. Med drugim se nanašajo na omejevanje navijaškega nasilja, daleč najspodbudnejša sprememba pa se obeta pri varstvu žrtev nasilja. Prvi ukrep prepovedi približevanja naj bi po novem trajal 30 dni, kar je 15 dni več kot doslej.

Kaj bo s Placem?

Pred nekaj več kot dvema letoma so se zbrali posamezniki, ki so hoteli imeti v Ljubljani avtonomni prostor, in zasedli zapuščen objekt na Linhartovi cesti v Ljubljani, bivšo menzo propadlega Cestnega podjetja Ljubljana. Objekt, ki so ga uporabniki poimenovali Plac (Participativna ljubljanska avtonomna cona), je bil zapuščen in v izredno slabem stanju, uporabniki so ga počistili in uredili, sedaj pa v njem poteka širok program, od kulturnih dogodkov, bralnih krožkov, okroglih miz do skupinskih vadb. Razen začetnih trenj z lastnikom zemljišča, DUTB, Plac deluje brez večjih težav, zdaj pa je njegov obstoj znova vprašljiv.

dr. Bogomir Kovač

30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Ekonomija

Komentar / V zdravstvenem močvirju

Ministrstvo za zdravje (MZ) je konec oktobra 2024 zaključilo enomesečno javno razpravo o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N). Poleg ukinitve prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja konec decembra 2023 je to po letu dni drugi mejnik obljubljene zdravstvene reforme. ZZDej naj bi reševal problem delovnih razmerij med javnim in zasebnim sektorjem, dopolnilno zavarovanje njegove vire financiranja. Zdravniška zbornica je zadnje dni še zadnjič poskušala prepričati vlado, da umakne predlog sprememb ZZDej ali pa ga temeljito spremeni. Za zdravniški ceh je to še en korak proti razpadu javnega zdravstvenega sistema, za MZ začetek njegove rešitve. Očitno so se vsi akterji znašli v močvirju značilne reformne zanke. Vsi so za takšne spremembe, da se dejansko ne bi nič bistvenega spremenilo. Politika se boji odgovornosti za zdravstveni kaos, ki ga je z leti povzročila. Zdravniški ceh bi do čudežne rešitve, četudi z nekaj nelagodja, raje ostal pri starem in kalnem. Rezultat je znan. Razmere v slovenskem zdravstvu se nezadržno slabšajo, nezadovoljstvo bolnikov in zdravnikov pa povečuje. Zmote in zavajanja se množijo, vsaka rešitev pa vsaj do sedaj probleme in krizo samo še poglablja. Bo ZZDej novi dokaz tega ali ravno nasprotno?

Heni Erceg

30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Hrvaška

Komentar / Saško Gešovski

Po 33 letih so se spomnili, da bi na poslopju Banovine, v katerem je bilo do vojne poveljstvo vojaško-pomorskega območja jugoslovanske vojaške mornarice, danes pa je tam sedež splitske birokracije, postavili spominsko ploščo, na kateri bi pisalo: Saško Gešovski, Kavadarci, 31. 10. 1971–Split, 6. 5. 1991. Nesrečno preminil 6. 5. 1991.