• Uredništvo

    10. 4. 2022  |  Politika

    »Dokler bom jaz na čelu SD, velike koalicije s stranko SDS ne bo«

    "Ne vidim nobene možnosti za oblikovanje velike koalicije SDS in SD. S stranko, ki izvaja politiko vmešavanja v neodvisne institucije, podrejanja medijev, rušenja pravne države in demokracije. SDS ima na čelu stranke voditelja, ki ima izrazite avtokratske težnje, a pri tem ni težava zgolj Janez Janša, ampak politika stranke na sploh. Dokler bom jaz na čelu Socialnih demokratov, velike koalicije med SDS in SD ne bo. Tudi naše članice in člani ne bi podprli takšne koalicije."

  • DK, STA

    11. 4. 2022  |  Kultura

    Film o stoletni diskriminaciji Slovencev, ki jo je napajal nacionalizem, prejel nagrado

    Film avstrijske režiserke in scenaristke slovenskih korenin Andrine Mračnikar Izginjanje/Verschwinden je na avstrijskem filmskem festivalu Diagonale v Gradcu prejel nagrado občinstva. Denarno nagrado v vrednosti 3000 evrov prispeva avstrijski časnik Kleine Zeitung.

  • DK, STA

    11. 4. 2022  |  Družba

    Masovno krčenje gozdov

    Nevladne organizacije Cipra Slovenija, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Focus in Umanotera so v luči dodatka k pogodbi o upravljanju državnih gozdov vlado med drugim pozvale k ustavitvi postopkov, ki bi privedli do masovnega poseka gozda. Želijo pa si tudi razrešitve nejasnosti, povezanih s posekom.

  • Uredništvo

    10. 4. 2022  |  Politika

    »Letos TV-soočenja ne bodo kaj prida vplivala na odločitve volivcev«

    "Da letos TV-soočenja takšna, kakršna so, resnično ne bodo kaj prida vplivala na odločitve volivcev, je že zdaj jasno. Groteske, ki se odvijajo pred nami, bolehajo predvsem za pomanjkanjem tehtnosti, strokovnih uvidov in tem, ki so bistvene za to državo danes in jutri. Četudi na začetku zmeraj kaže, da tokrat pa bodo na meniju res prave, ključne teme, se vse skupaj zmeraj spremeni v semenj ničevosti, v razgradnjo vsega, kar bi morale družbene pogodbe, pa kdor koli jih že sprejema, vsebovati v temelju. Kje je danes kultura dialoga, postulati žlahtnega žurnalizma, ki ni hlepel za vsako ceno za senzacijami, ampak je raje zmeraj globlje oral kot hrupno lomastil po površju? Namesto senzacionalizma tehtnost in senzibilnost, namesto pritlehnih iger spoštljivi dialog - kaj je tem nekdaj samoumevnim postulatom res tako prekleto težko slediti? Kdaj smo tako zašli in se je vse sfižilo v žaljenje, primitivizem, najnižje strasti?"

  • Danes je nov dan

    11. 4. 2022  |  Družba

    Novinarji na fronti

    V sredo smo obeležili 30. obletnico pričetka vojne v Bosni in Hercegovini. Odtlej se je svet – s pomočjo spleta in družbenih omrežij – spremenil. Novice in informacije so veliko bolj dostopne, a to velja tudi za dezinformacije in lažne novice. Zdaj, ko imamo vedno pri roki pametne telefone, ki predstavljajo osnovno opremo za sporočanje naše realnosti v svet, je kakovostno novinarsko delo še toliko pomembnejše.

  • STA

    10. 4. 2022  |  Svet

    »Izbira čez dva tedna bo pomembna za celo Evropo«

    Francoski predsednik Emmanuel Macron je francoske državljanke in državljane pozval, naj ga v drugem krogu predsedniških volitev 24. aprila podprejo in zaustavijo skrajno desnico. "Nič še ni odločeno," je opozoril in dodal, da bo izbira čez dva tedna pomembna ne samo za Francijo, ampak za celo Evropo.

  • Uredništvo

    11. 4. 2022  |  Družba

    »Medgeneracijsko sodelovanje vidimo kot eno najpomembnejših oblik solidarnosti«

    Danes so v Inštitutu 8. marec pred Upravno enoto na Linhartovi v Ljubljani izvedli prav poseben dogodek. Posvečen je bil babicam in dedkom, vnukinjam in vnukom, z namenom, da skupaj oddajo podpis podpore zakonu “proti škodljivim ukrepom oblasti”. Verjamejo namreč v pomen medgeneracijskega sodelovanja ter široko in raznoliko skupnost. Pridružili so se jim tudi predstavniki Srebrne niti.

  • DK, STA

    11. 4. 2022  |  Svet

    »To so vojni zločini, zločini proti človečnosti«

    Na širšem območju Kijeva so doslej po navedbah ukrajinskih oblasti odkrili že več kot 1200 trupel. Na vzhodu države se medtem ljudje pripravljajo na obsežne spopade, poročajo tuje tiskovne agencije.

  • DK, STA

    11. 4. 2022  |  Svet

    Dovolj gradiva za obtožnico proti Trumpu

    Odbor predstavniškega doma, ki preiskuje napad privržencev nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa na zvezni kongres 6. januarja lani, ima dovolj dokazov, da pravosodnemu ministrstvu ZDA priporoči vložitev obtožnice proti Trumpu, je v nedeljo potrdila republikanska kongresnica Liz Cheney. A odbor se še ni odločil, ali bo to dejansko storil.

  • DK, STA

    11. 4. 2022  |  Svet

    ZDA: »Rusija je v Ukrajini že doživela strateški poraz«

    Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je v nedeljo ocenil, da se uspehi ruske vojske v Ukrajini ne bodo izboljšali, potem ko je predsednik Vladimir Putin centralizirano poveljstvo zaupal 60-letnemu generalu Aleksandru Dvornikovu, ki je sicer znan po neusmiljenosti do civilistov v Siriji in drugje.

  • Uredništvo

    10. 4. 2022  |  Kultura

    V Ljubljano prihajajo Putinove nasprotnice Pussy Riot

    V času aktualnih vojnih razmer na vzhodu starega kontinenta se nam tudi v Ljubljani obeta invazija ruskih feminističnih bork za umetniško svobodo, ki so jo same plačale tudi z odvzemom prostosti. Ruske feministke Pussy Riot, nasprotnice Putinovega režima v Rusiji, bodo namreč 26. maja nastopile v ljubljanski Gala Hali na Metelkovi. 

  • STA

    10. 4. 2022  |  Politika

    Maske v zaprtih prostorih obvezne vsaj še do velike noči

    Po predlogu strokovne skupine za covid-19 bi obvezo nošenja zaščitnih mask v večini zaprtih prostorov spremenili v priporočilo, ko bi se na intenzivnih oddelkih sedem zaporednih dni zdravilo manj kot 35 covidnih bolnikov. Vodja skupine Mateja Logar upa, da bi število 35 bolnikov lahko prvič dosegli v sedmih do desetih dneh.

  • DK, STA

    11. 4. 2022  |  Svet

    Proruski protestniki zahtevajo konec diskriminacije

    V Nemčiji so se v nedeljo v več mestih odvili proruski protesti, na katerih je rusko govorečo prebivalstvo zahtevalo konec diskriminacije, ki jo doživljajo od začetka vojne v Ukrajini. Obenem so ponekod potekali protiprotesti v podporo Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • DK, STA

    11. 4. 2022  |  Kultura

    »Umetniško delo resnično obstaja šele tedaj, ko si ga nekdo ogleduje«

    V frankfurtskem Muzeju moderne umetnosti (MMK) je do 3. oktobra na ogled razstava del francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa. Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa razstava združuje 700 del iz šestih desetletij umetnikovega delovanja. 

  • STA

    11. 4. 2022  |  Svet

    Za dnevne migrante v Avstriji ne velja več pogoj PCT

    Dnevni migranti, ki so zaposleni ali se šolajo v Avstriji, od danes dalje pri prehajanju meje ne potrebujejo več izpolnjevati pogoja preboleli, cepljeni proti covidu-19 ali testirani na novi koronavirus, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

  • STA

    11. 4. 2022  |  Kultura

    Kdo bo direktor novega Centra Rog?

    Mestna občina Ljubljana (MOL) je danes objavila razpis za direktorja oziroma direktorico javnega zavoda Center Rog. Rok za prijavo na razpis je do 21. aprila. Direktor bo po predhodnem mnenju sveta zavoda imenovan za mandatno dobo pet let.

  • V Sloveniji je demokracija na smrtni postelji

    Dragi prijatelji, drage prijateljice, dragi vsi, ki vsak petek že dve dolgi leti prihajate na ulice, dragi vsi, ki ste vzdržali dve leti groženj, nelegalnih kazni, trolovskih in drugih napadov.

  • Zakaj se motijo tisti, ki menijo, da Janša ne more zmagati

    Občutek državljanske in vsesplošne družbene nemoči, da vsaka posamična laž zmaguje nad resnico in da je korupcija močnejša od integritete, se z vzpostavitvijo avtoritarne oblasti krepi. In seveda ni nepričakovan: večina tega ali morda celo karkoli nezakonitega ali spornega stori Janševa vlada, ostane nekaznovano in kot državljani lahko v obupu zgolj vijemo roke. Ne samo, da ni več politične higiene, politika je postala brezsramen poligon za odkrito plenjenje. Zelo blizu smo stanju entropije, degeneraciji sistema v smeri družbenega kaosa, ko ne veljajo več nobene zakonitosti, ko ni več zakonskega reda in z njim povezanega občutka varnosti, ko ostaja le še načelo »anything goes«: karkoli že bo oblast storila, bo nesankcionirano sprejeto z ravnodušnostjo in bo žal obveljalo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Vzhodna ali zahodna Evropa?

    Prav neverjetno je: pred 30 leti so se vzhodnoevropske države iztrgale iz objema Sovjetske zveze in komunizma. Velika večina njihovih prebivalcev je želela živeti v demokraciji zahodnega tipa. Z delitvijo oblasti, zasebno lastnino, kapitalizmom, večstrankarskim sistemom, demokracijo, uveljavljenimi človekovimi pravicami, pravico do anticipacije, delujočo in svobodno civilno družbo, svobodnimi mediji, svobodo izbire in mišljenja. Tudi Rusija je po razpadu Sovjetske zveze poskusila oditi v to smer, a se je ustavila že na prvi tretjini poti. Pot v demokracijo je dokončno ustavil Vladimir Putin, ki je prejšnji komunistični sistem nadomestil s kapitalistično avtokracijo. In na vzhodu smo se nad tem zgražali. In kje smo danes? Vse več držav po vzhodni Evropi postaja po ustroju kopija Putinovega režima: navidezna demokracija, kjer se opozicija ovira in preganja, medije, tako zasebne kot javne, oblast napada in lomi, civilna družba doživlja prepovedi in finančne kazni, človekove pravice se kršijo na vsakem koraku, z zakonodajo ter tudi z nasiljem represivnih organov in državnega aparata. O katerih državah govorimo? Seveda o Madžarski. Pa o Poljski, o Romuniji in Bolgariji, tudi o Hrvaški, seveda o Srbiji. In Slovenija? Dolga leta smo se zgražali nad temi poldemokracijami skupaj z Zahodom in mahali s svojega evropskega vlaka. A leta 2022 smo pred odločitvijo: ali sledimo vzhodnim avtokracijam in se tudi sami začnemo spreminjati v avtokracijo po vzoru Putina ali pa se poskušamo vrniti med normalne demokracije. Seveda tudi zahodna demokracija ni izjemna. Ima veliko šibkih točk. A je demokracija.

  • Jure Trampuš

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    Vzporedna univerza

    Borut Rončević je človek številnih sposobnosti in funkcij, takšen visokošolski Franci Matoz. Diplomiral je leta 1997 na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, bil je nekaj časa tudi raziskovalec, plodno je sodeloval s profesorjem dr. Franetom Adamom. V času prve Janševe vlade se je umaknil z javne fakultete in s pomočjo politike zajadral v vode zasebnega visokošolskega podjetništva. Sodeloval je pri ustanovitvi več zasebnih fakultet družboslovne smeri, ki so financirane z javnim denarjem.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    Golob: »Vsi si želimo vrnitve v stanje normale, ko nismo imeli vse te navlake«

    Robert Golob je novi obraz, zelo verjetno bo tudi novi premier, ampak še večje vprašanje je, ali se bo znal tudi lepo postarati. Je njegovo gibanje to, na kar mnogi čakajo že leta, bo njegova stranka v slovensko politiko dejansko prinesla dolgoročno normalnost in stabilnost, ki si je mnogi želijo? Za zdaj Gibanju Svoboda dobro kaže. Njegovi največji politični nasprotniki kot da ne najdejo pravega odgovora. Janez Janša, ki ne zna pojasniti izvora svojega premoženja, in SDS, ki jo tožilci preiskujejo zaradi pranja denarja, Robertu Golobu težko kot največji greh očitata visoko plačo. Ampak slovenskih liberalcev seveda Janez Janša nikoli ni ogrožal tako kot kritična javnost. In tudi na tem področju Gibanje Svoboda za zdaj lepo napreduje. Na Mladini smo bili recimo kritični do njihovih izhodišč zdravstvene reforme. Ki pa so jih medtem že spremenili in popravili. Na papirju sicer, ampak vseeno pohvalno.

  • Uredništvo

    9. 4. 2022  |  Politika

    »Janša poskuša dajati vtis evropskega državnika, ki Evropski uniji kaže pot« 

    "Slovenski premier Janez Janša, ki ga volilna soočenja ne zanimajo, ker domnevno rešuje svet, v zadnjem mesecu sledi Orbanovemu volilnemu pristopu, le da v svojem poudarjanju garanta osebne in energetske varnosti v nasprotju z Orbanom vodi politiko, kot da ima tudi državljanstvo Ukrajine. Po izletu v kijevskem ekspresu poskuša dajati vtis evropskega državnika, ki Evropski uniji kaže pot in narekuje tempo obiskov predsednice Evropskega parlamenta Metsole, predsednice Komisije von der Leyen in visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella v ukrajinski prestolnici. Povrhu ob tem z de facto izgonom daleč največjega števila ruskih diplomatov glede na velikost kakšne države članice EU ponuja podobo najodločnejšega borca za pravično stvar. Posebno domiselna volilna kampanja v državi načete vladavine prava, poglobljenega ekonomskega razkola med družbenimi razredi in zasejanega sovraštva to ravno ni."

  • Uredništvo

    9. 4. 2022  |  Politika

    Orbánov iliberalni eksperiment se nadaljuje

    "Viktor Orbán, voditelj z najdaljšim stažem v Uniji, ostaja referenčna točka protievropskih voditeljev, osebni prijatelj ruskega predsednika in sponzor kitajskih investicij, ki se spogleduje s Xijem, Trumpov oboževalec, ki komaj čaka, da bi se ta vrnil v Belo hišo. Še naprej bo gradil zavezništvo skrajno desnih strank v Evropi. Tri dni po zmagi je nemudoma povedal, da ne bo podprl načrta evropske komisije o zaostritvi sankcij proti Rusiji in tudi naprej bo postavljal zahteve, na katere se bodo morale evroatlantske partnerice odzvati."

  • Gibanje Svoboda zahteva odstop generalnega direktorja RTV Slovenija

    Marta Kos je kot predstavnica stranke Gibanje Svoboda v soočenju parlamentarnih strank na RTV Slovenija zahtevala odgovornost generalnega direktorja RTV Slovenija. Po njenem bi moral Andrej Grah Whatmough odstopiti takoj: »Želim izkoristiti to možnost, saj kot Gibanje Svoboda do sedaj nismo imeli možnosti sodelovati na vaši televiziji, da v imenu Gibanja zahtevam odstop generalnega direktorja RTV zaradi tega, ker je ravnal podobno, kot je nekoč ravnala vlada, ali še ravna, ko sprejema odloke, za katere ve, da so protiustavni in se postavlja nad zakon in pri tem računa, da ne bo prišlo do pritožb in celo računa, da sodišče o tem ne bo odločalo. Zato se nam zdi, da takšen človek ne more voditi javnega servisa.«

  • DK, STA

    9. 4. 2022  |  Svet

    Vučić o Putinu: »Ne bom sprejel tega, da mu pravijo Hitler, norec in histerik«

    Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v intervjuju za srbsko nacionalno televizijo RTS razkril podrobnosti telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Dejal je, da je Srbija za izključitev Rusije iz Svetu za človekove pravice v četrtek glasovala zaradi velikih pritiskov. Sankcij proti Rusiji ne namerava uvesti.

  • STA

    9. 4. 2022  |  Svet

    Cene hrane marca na rekordni ravni

    Cene hrane so se marca občutno zvišale, ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Ruski napad na Ukrajino je tako povzročil hude pretrese na trgu hrane, predvsem pri najpomembnejših žitaricah in rastlinskih oljih. Indeks cen hrane, ki ga izračunava FAO, je tako dosegel najvišjo raven od začetka meritev v letu 1990.

  • Danes je nov dan

    9. 4. 2022  |  Družba

    Javno sramotenje

    Javno sramotenje ni nov pojav. Vsaj od srednjega veka je bilo javno ponižanje pogosta praksa kaznovanja, ki je odražala tudi politično moč in superiornost oblasti. Čeprav se je paradigma v 19. stoletju spremenila – z vzponom moči in pravic posameznikov sramotenje ni bilo več razumljeno kot legitimna oblika kaznovanja – pa smo s prihodom interneta vsi postali moralni sodniki in internetni rablji.

  • Jure Trampuš

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    Nacionalizacija zasebnega interesa

    V Novem mestu obstaja Fakulteta za industrijski inženiring, ustanovila sta jo novomeški šolski center in občina. Gre za zasebni izobraževalni zavod s študijskimi programi, povezanimi z inženiringom in avtomobilsko industrijo. Fakulteto v letošnjem letu obiskuje 105 študentov, šolnina pa znaša med 2580 in 4200 evrov, odvisno od stopnje študija. Vladni poslanci imajo s fakulteto velike načrte, prizadevajo si, da bi jo preoblikovali v javni zavod, v predlogu je za preoblikovanje predvidenih 1,6 milijona evrov.

  • Uredništvo

    9. 4. 2022  |  Kultura

    »Na Češkem je bila precej drugačna recepcija teme kapitalizma kot v tujini«

    "Na Češkem je bila precej drugačna recepcija teme kapitalizma kot v tujini. Čisto nihče ni izpostavil kritike kapitalizma, medtem ko v tujini skoraj nikomur ni ušla. Kot da bi Čehi podzavestno - ali pa zavestno - še vedno verjeli isto kot v devetdesetih, da je kapitalizem tisti sistem, ki jim bo pomagal do uspeha. Če si do njega kritičen, takoj postaneš tisti, ki ga vsi označijo za komunista, socialista, pristaša represivnega sistema ..."

  • Uredništvo

    9. 4. 2022  |  Politika

    »Politična desnica si želi ustanoviti 'svojo' javno univerzo«

    "Smer, ki jo je ubrala oblastna sprega, je jasna: politična desnica si želi ustanoviti 'svojo' javno univerzo, v katero bi združila nekaj na hitro improviziranih fakultet. Za vtis resne politike potrebuje lojalno intelektualno bazo. Pri ustvarjanju te baze pa je povsem brezsramna. Zato se morajo znanstveniki in profesorji zoperstavljati s plakati in demonstracijami. V sredo so politikom sporočili, da je treba akademske institucije utemeljiti na znanstvenih kriterijih, ne na političnem klientelizmu. A kriteriji so že tako podrti, da jih bo treba popravljati – tudi na volitvah."