Nezaželena kultura

V Ljubljani zmanjkuje prostora za kulturno in umetniško produkcijo. Potem ko so morali raznoliki ljubljanski kulturniki in umetniki zapustiti prostore na Kersnikovi 4, v nekdanji Tobačni tovarni in nekaterih drugih stavbah, v katerih so delovali, zdaj iz ateljeja izseljujejo še vsestransko umetnico Emo Kugler, prejemnico nagrade Prešernovega sklada in zlate ptice.

Damijan Kracina, kipar, ki je okrasil Metelkovo in Narodno galerijo

Poznate tisto floskulo »ta knjiga vam bo spremenila življenje«? Damijan Kracina (1970) se lahko domisli ene, za katero ne bi mogli ravno reči, da mu je spremenila življenje, ga je pa vsaj usmerila k študiju kiparstva: Umetnost: pogovori z mojstrom, knjiga o delu začetnika modernega kiparstva Augusta Rodina, ki jo je po pogovorih s kiparjem napisal Paul Gsell. »To malo knjižico sem po naključju našel na neki podstrehi in jo prebral na mah. Posebej sem si zapomnil odlomek, v katerem Rodin podrobno opisuje pot svetlobe po grškem kipu. Osupnilo me je, kako se je sposoben tako poglobiti v povsem preprost, tridimenzionalen objekt.«

Enakopravnost

Equality (enakopravnost). Black Lives Matter (življenje temnopoltih šteje). I Can’t Breathe (ne morem dihati). Freedom (svoboda). How Many More (koliko še). Enough (dovolj). Takšna in podobna sporočila v podporo gibanju Black Lives Matter (BLM) na dresih nosijo košarkarji 22 moštev iz lige NBA. Med njimi sta tudi Dallas Mavericks, v katerem igra Luka Dončić, in Miami Heat, moštvo Gorana Dragića. Igralci so lahko sami izbrali, katerega izmed 29 sloganov bodo nosili na dresu, zato imajo košarkarji v posameznem moštvu na dresih različne besede. Toda košarkarji Dončićevega moštva Dallas Mavericks so se odločili, da bodo svoja prizadevanja za rasno pravičnost izkazali tudi tako, da se bodo poenotili in na dresu vsi nosili isto besedo: equality (enakopravnost). Vsak neameriški igralec njihovega moštva je dobil možnost, da jo prevede v svoj materni jezik – za to so se odločili Dončić, Latvijec Kristaps Porzingis, Portoričan J. J. Barea in Nemec Maxi Kleber. Tako Dončić nekaj prvih pokoronskih tekem sezone igra s slovensko besedo ’enakopravnost’ na hrbtni strani dresa, ki je zamenjala njegov priimek – če se bo odločil, da slogan obdrži tudi v nadaljevanju, pa bo zapisana pod njegovim priimkom in njegovo številko 77.

Kdo bo prevzel odgovornost, če obsojenec, ki potrebuje zdravljenje, umre v zaporu?

S. N. je goljuf. Lahko bi rekli nepoboljšljiv goljuf, ogoljufal je na desetine Slovencev, nekaj sto evrov tu, nekaj tisoč evrov tam in kazni so se seštevale. V ljubljanskem zaporu zdaj prestaja 16-letno kazen, od katere je slabo polovico že prestal, zoper njega pa poteka več kazenskih postopkov, zaradi katerih bi se utegnila kazen še nekoliko podaljšati. S. N. pa je tudi bolan, njegovo zdravstveno stanje je resno, to pravijo zdravniki, ne gre za še eno od goljufij, s katero bi si rad utrl pot na svobodo.

Vlado Miheljak

7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Dva leva

Vzvratnih trideset let

»Gospod predsednik, ali nikoli pozneje ni bila več potreba, da bi vendarle Slovenci stopili skupaj in kakšno stvar skupaj, v političnem smislu, premaknili? …«
»Izrek je nekako folkloren. ’Fantje na vasi so stopili skupaj pod lipo in se dogovorili’ je lahko fraza, če ni povedano, na čem stopiti skupaj.«

Grega Repovž

7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Uvodnik

Jesen

Dnevi slabega vremena so dober opomin, kako bistveno v času koronavirusa na naše življenje in druženje vpliva vreme. Poletje je nekakšno lepše obdobje epidemij, čas, ko se nekako še da vsaj ustvariti vtis normalnosti, ljudje se lahko družijo in srečujejo na prostem, v lokalih, sprehodih itd. Jeseni se bo vse spremenilo. Druženje ostaja zanemarjen vidik v času epidemije, a je izjemno pomemben, hkrati pa tudi vir širjenja okužbe. A druženja ni mogoče ustaviti in preprečiti – lakota po njem je tako huda že zdaj, ko ga je še mogoče nekako, na prostem ali pa v intenzivno zračenih prostorih, razmeroma normalno izpeljati.

Prevara

Po prvem valu epidemije, v začetku junija, je avstrijski minister za zdravje na tiskovni konferenci predstavil podatke o umrlih. Tretjina vseh je v Avstriji umrla v domovih za ostarele, je dejal in nato poudaril, da so bile ponekod razmere še bolj tragične. V Nemčiji naj bi recimo v domovih za ostarele umrlo 40 odstotkov vseh okuženih, v nekaterih drugih državah pa naj bi se ta številka povzpela kar na 60 odstotkov. A avstrijski minister za zdravje očitno ni imel na voljo podatkov iz Slovenije. Če bi, bi se lahko pohvalil, kako dobro so se dejansko v Avstriji odrezali. Kako dobro imajo tam urejen sistem. V Sloveniji je po podatkih NIJZ v domovih za ostarele umrlo kar 80 odstotkov vseh okuženih. Vse kaže, da je naša dežela v tej primerjavi neslavna evropska rekorderka.

»Šele ko sem prišel v Slovenijo, sem postal Srb«

Goran Injac je Srb, ki ne govori slovensko, za povrhu pa je še umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki kritizira Slovenijo. Ali še drugače: Goran Injac je pravi človek na pravem mestu. S svojim delom je nekakšen lakmusov papir družbenih sprememb v naši državi in širši regiji: v Sloveniji, kjer so mu lani v Delu očitali preveč »radikalen politični angažma«, na Češkem, kjer je leto prej predstavo SMG prekinila skupina skrajnih desničarjev, ali na Poljskem, od koder se je umaknil. Umetniško vodstvo SMG je prevzel leta 2015. V Slovenijo je prišel iz gledališča Narodowy Stary Teatr v Krakovu na Poljskem, kjer je delal 15 let. Pogovor z njim smo zato začeli prav s Poljsko. Nedavno je namreč tamkajšnji pravosodni minister napovedal umik države iz istanbulske konvencije – mednarodne pogodbe o boju proti družinskemu nasilju.

Politiki na RTV Slovenija vstop začasno prepovedan

»Medijska zakonodaja bo brez dvoma še vroča tema. Ob čedalje ostrejših in strupenih napadih na novinarje so tudi pred nami številne profesionalne in osebne preizkušnje. Ne bežimo pred odgovornostjo, nismo nezmotljivi, pa tudi žrtve ne. Rdeči barabin me je v elektronskem sporočilu ta teden naslovil gledalec in med drugim zapisal: Kje se te da srečati, da ti v obraz povem, kakšen izmeček si. Tukaj sem, tukaj smo, za dober javni servis.« S temi besedami je 25. julija novinar TV Slovenija Dejan Ladika sklenil redno sobotno oddajo Utrip. V ozadju njegovih besed so se izmenjavale slike novinarjev in drugih ustvarjalcev RTV Slovenija. Ob dosedanjih poskusih podreditve RTV Slovenija se je le redko zgodilo, da bi njeni ustvarjalci postavili tako jasno ogledalo oblasti. A Ladika ni sam in ni edini, ki se je odločil, da bo stopil tudi javno v bran javnega servisa. RTV ima dovolj političnega nasilja.

Državnik

Napoved intervjuja je obetala. Oznanjala je, da prihaja na mali ekran in prvi program TV Slovenija prvi izmed pogovorov ob 30. obletnici odločitve za samostojno državo. Napoved je bila zasnovana kot nekakšen vpogled v priprave na intervju. Tam gre Rosvita Pesek, voditeljica, prihaja njen gost, prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, v ozadju je renesančni grad Brdo, nekdanja depandansa Karađorđevićev in Titova rezidenca za vroče poletne dni, danes pa protokolarni objekt. Kako dobro in premišljeno! Očitno so prav za napoved posneli trenutek, ko se voditeljica in njen gost srečata. Malo dramaturškega loka.

V službi politike in pridobitnih dejavnosti

Na začetku druge iraške vojne, ko je zmagovita Busheva koalicija napredovala proti Bagdadu, proti zmagi, ki pa se je hitro sesedla v poraz, je Huseinov propagandni urad vodil Mohamed Said Al Sahaf.

Zadnjica pripadnika Slovenske vojske sporoča: »Pridi in si vzemi!« 

Septembra 480 pred našim štetjem se je v soteski Termopile, ozkem pasu med morjem in hribi ob obali osrednje Grčije, trlo vojščakov. Okoli sedem tisoč grških hoplitov, zbranih iz različnih mestnih držav, se je postavilo po robu trumi napadalcev iz mogočnega perzijskega imperija, ki je po sodobnih ocenah štela približno 300 tisoč mož. Grki niso imeli nobenih možnosti – in tega sta se zavedali obe strani. Toda ko je perzijski kralj Kserks prek slov zahteval, naj mu nadležni branilci izročijo orožje, je grški poveljnik, Špartanec Leonidas, ki je poveljeval 300 elitnim vojščakom, gladko odsekal: »Molon labe!« Ali po slovensko: »Pridi in si vzemi!«

Komu predsednik vlade pošilja čestitke za rojstni dan in kdo vse to plačuje? 

Andreja L. (ime je izmišljeno, pravo poznamo v uredništvu) je bila dolgo leta članica stranke SDS, brez funkcija, tiha in anonimna. Dobivala je strankarsko pošto, dopise, pozive, verjetno tudi čestitke za rojstni dan. Umrla je pred osmimi leti, a njeni svojci so strankarsko pošto še vedno dobivali. Večinoma je niso odpirali ali pa so jo metali v smeti.

Digitalna prostitucija

Socialna omrežja ljudje uporabljajo v različne namene. Nekateri bi radi samo delili fotografije morja, mačk in nedeljskega kosila, drugi želijo postati vplivneži, tretji trolajo, četrti so gor zaradi političnih debat, peti imajo profile zato, da podpirajo svoj brand ali podjetje – ni pa niti malo takih, ki jih uporabljajo za distribucijo svojih provokativnih fotografij in posnetkov. Na tovrstnih profilih – na Instagramu, Twitterju, TikToku ali kje drugje – je pogosto mogoče najti povezavo do njihovega uporabniškega računa na strani OnlyFans. OnlyFans profil ima slovenska starleta, dekle iz sosednje ulice, morda celo prijatelj ali sošolec, ki mu ni uspelo v modni industriji.