Ko je umetnost politična

Na Novi pošti bo 12. novembra ob 19.30 potekala razprava o političnem v umetnosti z naslovom Teater z naslovnic. V zadnjih tednih se programu Slovenskega mladinskega gledališča očita, da je šel v svoji političnosti predaleč, zato bodo skušali tokrat obrniti perspektivo in se vprašati, ali je v resnici šel dovolj daleč.

Stevie Wonder: Trump na mestu predsednika je kot jaz za volanom avtomobila

"Če bi imeli izredno situacijo in bi morali iti takoj v bolnišnico, bi želeli, da jaz vozim vaš avto? Najbrž ne, ker nisem izkušen voznik, kajne?" (Slepi glasbenik Stevie Wonder, 66, je v intervjuju za Phily.com, v katerem je podprl Hillary Clinton, glas za ameriškega predsednika Donalda Trumpa enačil z vožnjo v avtu, ki ga vozi slepa oseba)

Avtomatizacija in oblast

Od 14. do 16. novembra bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal 3. Festival Grounded – festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma z naslovom Avtomatizacija in oblast / Automation and Power. V razpravah, projekcijah, predstavitvah, glasbenih nastopih in druženjih, katerih vrednostna izhodišča so enakost ne glede na osebne okoliščine, solidarnost s šibkejšimi in avtonomija posameznika_ce, udeleženke_ci iščejo informirane, argumentirane in odgovorne odzive na izzive sedanjosti in prihodnosti.

Slovenski znanstveniki o podnebnih spremembah: Naša moralna in etična dolžnost je pozvati k ukrepanju 

Prejšnji teden je 11 tisoč svetovnih znanstvenikov objavilo skupno opozorilo o nevarnosti, ki jih prinaša ignoriranje nujnosti ukrepanja. V pozivu, objavljenem v znanstveni reviji BioScience so med drugim zapisali, da je podnebna kriza že tu in da se stanje poslabšuje hitreje od predvidevanj večine znanstvenikov, to pa ogroža številne ekosisteme in tudi usodo človeštva.

Osmrtnica za »umorjene po krivdi slovenske vlade«

V torek, 12. novembra, bo med 18. in 19. uro na Prešernovem trgu v Ljubljani protest z imenom Pogreb naših umorjenih, ki ga organizira Ambasada Rog. V sporočilu za javnost so zapisali, da na shod vabijo vse, ki bi se radi spomnili "umorjenih na mejah in tistih, ki so umrli na naših ulicah". Zato pozivajo vse, da se na dostojanstven način spomnijo žrtev in spregovorijo o storilcih. "V znak žalovanja prinesite sveče ali karkoli drugega, kar se vam zdi primerno in delite svoje zgodbe s širšo skupnostjo."

Igor Lukšič: Figura Marjana Šarca ni tako močna kot figura Janeza Janše

"Figura Marjana Šarca ni tako zelo močna kot figura Janeza Janše. Verjemite mi, nihče ni in ne bo glasoval proti Šarcu. Če voliš za SD, ne voliš proti Šarcu. Če voliš za SD, voliš za SD in tudi malo proti Janši." (Igor Lukšič, nekdanji predsednik SD, ki zadnje čase redno nastopa v desničarskih medijih, v oddaji na Nova24TV; med drugim je dejal, da je zanj Janša eden od redkih kredibilnih politikov pri nas, za Levico pa, da mu ne deluje kot resna politična stranka)

Kakšno je stanje človekovih pravic v Sloveniji?

Slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Mira Cerarja bo v torek na zasedanju delovne skupine za univerzalni periodični pregled Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi tretjič predstavila nacionalno poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji.

Aretirali več osumljenih prirejanja nogometnih tekem

Policija v Bosni in Hercegovini je aretirala več ljudi, ki so osumljeni prirejanja izidov nogometnih tekem. Med pridržanimi so večinoma sodniki in delegati tamkajšnje nogometne zveze, so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug potrdili na državni agencije za preiskavo in zaščito (Sipa).

Erotična mora na farmi prašičev

V Ljubljanski Galeriji Vžigalica bodo 12. novembra ob 19.00 odprli razstavo japonske umetnice Saeborg (skovanka imena Saeko in besede kiborg) z naslovom Klavnica 17, ki je nastala v sodelovanju s 35. Festivalom LGBT filma. Na razstavi predstavlja napihljiva bitja iz lateksa, ki na prvi pogled morda apelirajo na eksces in fetiš, a jih umetnica vidi kot formiranje svobode spolov in spolnosti v najširšem smislu. En dan pred odprtjem razstave, 11. novembra ob 19.00 bo v Slovenski kinoteki projekcija filma Queer Japan v režiji Grahama Kolbeinsa in pogovor zumetnico. 

Antijunak našega časa

Od izdaje romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, ki ga pogosto označujejo za enega velikih ameriških romanov, bo kmalu minilo sto let, a zanimanje zanj ni nič manjše. Knjiga je še vedno na vrhu lestvic najbolj priljubljenih knjig vseh časov in na seznamih obveznega branja šolarjev po svetu. Toda če se pri nekaterih starejših delih lahko upravičeno vprašamo o njihovi aktualnosti za današnji čas, sploh v primeru, da so uvrščena v šolski kurikulum, pri Gatsbyju te dileme ni, kajti njegova zgodba je univerzalna: v pripovedi o ameriškem povzpetniku Jayu Gatsbyju, ki se dokoplje do bajnega bogastva in zaslovi z organizacijo zabav, da bi osvojil mladostno ljubezen, plehko lepotico Daisy Buchanan, vendar neslavno propade, je sicer zajeta esenca zlatih dvajsetih let prejšnjega stoletja v ZDA, a Gatsby je literarni lik za vse čase: po poreklu mali človek, ki je bolestno hlepel po uresničenju ameriškega sna; po denarju, moči, ugledu – da bi mu vse to nazadnje prineslo ljubezen.

»So rekli, da moram jesti v štali, ker prizadetka ne bodo futrali v hiši«

Težko je brati zgodbe o človeški hudobiji in nasilju. Predvsem o tistem, ki ga povzročijo najbližji. A ker se to dogaja številnim, ki so prisiljeni molčati ali zaradi drugih razlogov ne upajo spregovoriti, se nam zdi pomembno, da z objavami njihovih izpovedi prekinemo molk in prispevamo k detabuiziranju tematike. Žrtev je namreč veliko več, kot si predstavljamo. "Po nogah imam rane, pa ne vem, komu bi pokazala, bolijo me, včasih teče ven gnoj, res smrdijo. Kisovi obkladki mi pomagajo, ampak ta mesec nimam več denarja, moram počakat, da se koledar obrne, da bo denar. Če bo, ko plačam račune. Te moram plačati, da me ne pride brat nagarbat,"je povedala Vika. Njeno zgodbo, ki jo je posredovalo društvo Humanitarček (v okviru #projektVIDA), spodaj objavljamo v celoti.

Oblečeni spomeniki in nekulturna dediščina

V Galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani bodo, 11. novembra ob 19.00 odprli dokumentarno razstavo Marije Mojce Pungerčar z naslovom Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina, ki govori o preizkušanju meja umetniške svobode v javnem prostoru. Kustosinja razstave: doc. dr. Petja Grafenauer.

Kanye West: kristjan, genij, milijarder in predsednik?

Ko gre za Kanyeja Westa, nas nič več ne bi smelo presenetiti. Niti to, da glasbenik, ki je pravkar izdal ploščo Jesus is King (recenzijo objavljamo v aktualni Mladini), razmišlja o tem, da bi si ime za leto dni uradno spremenil v »Christian Genius Billionaire Kanye West«.

Še ena prijateljska naveza na desnici?

Po objavi odmevnega članka Polni žepi javnega denarja, v katerem je Vasja Jager razkril, kako se z javnim denarjem financirajo nekatere zasebne fakultete, med njimi tudi Fakulteta za dizajn, ki bi ji pravzaprav lahko rekli družinsko podjetje Matičič-Zver, do akreditacije za delovanje in koncesije pa se je dokopala v času Janševe vlade, se nam je oglasila študentka te fakultete, ki želi ostati anonimna. Kam gre ves ta javni denar, ki ga fakulteta počrpa, je uganka, pravi, kajti vsaj po njenih opažanjih ne zapravlja pretirano za material, ki bi ga študentje potrebovali pri svojem delu, niti ne vlaga v nadstandardno kvaliteto programov. Je pa zato pred nekaj tedni opazila, da je pred fakulteto parkiran čoln srednje velikosti, zato jo je zanimalo, ali gre za novo pridobitev šole, od katere študentje verjetno zopet ne bodo imeli nič.

Zakaj so oblasti svoje državljane vse bolj pripravljene zatreti z uporabo sile

Kaj je skupnega množičnim protestom, ki smo jim priča po svetu? Smo priča novi globalni revoluciji? Ali je neumnost iskati skupni imenovalec med Indijci, ki protestirajo zaradi cene čebule, in demonstracijami za demokracijo v Rusiji? Simon Tisdall v Guardianu ugotavlja, da se demonstracije po državah razlikujejo v podrobnostih, skupno pa jim je, da protestirajo mladi, ki zahtevajo spremembe.

Anica Mikuš Kos: Vsaka vas prenese eno ali dve migrantski družini

"Ko sem bila denimo v Švici, sem stanovala v nemško govorečem delu. Čeprav ta država nima odprte integracijske politike, sem videla, da imajo v mnogih vaseh tri hišice, namenjene migrantom. Ko ena družina odide, pride druga. To se mi zdi lepa rešitev. Vsaka vas prenese eno ali dve migrantski družini".  (Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, otroška psihiatrinja in ena od vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij v intervjuju za spletni časopis Časoris)

Zeleni po(d)uk

Italija bo prva na svetu v učni načrt kot obvezna predmeta uvedla trajnostni razvoj in podnebne spremembe. Državne šole bodo agendo OZN za trajnostni razvoj 2030 v pouk začele vključevati septembra, posredno pa bo zajeta v vseh predmetih. Grimsova ekoteroristična nočna mora se tako uresničuje, Salvinijeva pa tudi. Progresivni minister za šolstvo in Salvinijev antipod Fioramonti je prav tako pobudnik obdavčenja sladkorja ter letalskih poletov.

Vroči planet

Zemljino ozračje se segreva hitreje kot kadarkoli v znani zgodovini. Temperaturni rekordi padajo praktično eden za drugim. Znanstvenikom počasi zmanjkuje načinov, kako javnost in odločevalce opozoriti pred prihajajočimi nevarnostmi.

1. svetovna vojna skozi 3D očala

V Kinodvoru Ljubljana bodo 11. novembra ob 19.00 predvajali monumentalni  dokumentarec Nikoli se ne bodo postarali v režiji Petra Jacksona, ki nas s pomočjo najsodobnejše tehnologije obdelave slike in zvoka ter v 3D tehniki postavi naravnost v pretesne škornje britanskega vojaka na zahodni fronti. Režiser je 100. letnico konca 1. svetovne vojne obeležil s filmom, ki postavlja nov mejnik v uporabi arhivskega gradiva.

Janez Janša vs. Lovro Matič

OGLEDALO