Grega Repovž

10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Uvodnik

Besnilo

Zaradi epidemije in splošnih razmer se je zdelo doslej nekako drobnjakarsko in celo nekako neprimerno razlagati, kako točno so potekali dogodki glede uvajanja ukrepov v Sloveniji. In to navkljub temu, da so si predstavniki nove vlade ves čas neizmerno prizadevali, da bi prikazali tako prejšnjo vlado kot vse (nesvoje) strokovnjake za odgovorne za izbruh epidemije v sedanji razsežnosti. Drobnjakarsko se je zdelo tudi zato, ker je tako očitno, da Slovenija, njeni odločevalci in prebivalci, v tem obdobju – obeh vlad – res ni naredila veliko napak, saj spada naša država do tega trenutka med najuspešnejše države pri nadzoru razširjanja virusa med prebivalstvom.

Johan Giesecke: »Sprejemati omejitvene ukrepe je zelo lahko. Odpravljati jih pa zelo težko.«

Na Švedskem te dni po mnenju večine strokovnjakov iz drugih držav poteka nevaren poskus. Drugače od velike večine držav Švedska navkljub širjenju novega koronavirusa v populaciji ni odredila zaprtja šol in ustavitve javnega življenja. Javni promet še deluje, restavracije so še vedno lahko odprte, vrtci in osnovne šole so polni otrok.

Zakaj tako s starejšimi?

V tem trenutku v vsej državi ni bolj ranljive, zmedene in prestrašene skupine od starostnikov. V poplavi bombastičnih, dostikrat nasprotujočih si informacij med redkimi preverjenimi podatki izstopa dejstvo, da koronavirus najhuje ogroža najstarejše člane družbe. Ti bi morali biti zato še posebej zaščiteni. A dejstva so drugačna: čeprav je širjenje bolezni po širši skupnosti razmeroma dobro omejeno, je virus našel pot v sistem oskrbe starostnikov, posamezni domovi za starejše pa so postali svojevrstni otoki, po katerih pustoši. Ko so v torek zdravstveni delavci potrdili 35 novih okužb, jih je bilo 33 ugotovljenih med stanovalci in oskrbniki domov za starejše. Šele pod pritiskom javnosti je vlada začela spreminjati odnos do starostnikov. A vmes se je bolezen v marsikaterem domu upokojencev že nevarno razširila.

»Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno«

V novo vlado je na čelo strokovnjakov, ki si prizadevajo za čim učinkovitejšo zamejitev širjenja novega koronavirusa, stopila dr. Bojana Beović. Gre za ugledno in izkušeno infektologinjo, ki si je zaupanje premiera Janše pridobila tudi z udejstvovanjem v stranki SDS. Na ministrstvu za zdravje vodi svetovalno skupino, katere člani so glavna strokovna opora pri odločitvah v zvezi z zdravstvenimi vidiki epidemije. V svojih medijskih nastopih kljub razmeroma ugodni statistiki števila okuženih ves čas poudarja, da razloga za pretirani optimizem še vedno ni. Pogovor je potekal prek videopovezave v torek zjutraj.

Nova nacionalka

Janez Janša je v nedeljo, 5. aprila, obiskal ljubljanski klinični center (UKC). Svoj prihod je napovedal v soboto zvečer, na njegovo željo pa o tem niso obvestili medijev, zato so njegov obisk in pogovore z osebjem posnele zgolj kamere UKC, videoposnetek pa so pozneje naložili na uradni kanal bolnišnice na spletnem portalu YouTube.

Gospa direktorica

Od časa do časa se te dni pojavi novica, ki ni povezana s koronavirusom. Recimo o ponovnem imenovanju Andreje Valič Zver, soproge Milana Zvera, evropskega poslanca iz stranke SDS, na čelo Študijskega centra za narodno spravo. Imenovana je bila za dodatnih pet let, ta javni zavod pa vodi že skoraj 20 let.

Stiskanje javnega zdravstva, zasebnikom pa denar

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ta teden opozoril, da vseh svojih obveznosti ne bo mogel kriti iz lastnih sredstev. Zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti in ukrepov vlade, s katerimi je pravne in fizične osebe oprostila plačevanja zdravstvenih prispevkov, naj bi se letos v blagajno zavoda nateklo za 215 milijonov evrov manj prihodkov od načrtovanega, zato zavod predlaga, da se z interventnim zakonom zavodu iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, tako kot je to zagotovljeno zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ob tem so v Zavodu opomnili, da vlada in državni zbor njihovih predlogov nista vključila v interventni zakon, zato so izvajalci zdravstvenih storitev zaskrbljeni glede nujno potrebnih možnosti za delovanje zdravstvenega sistema v tem letu. A ob tem je treba opozoriti, da vlada ni spremenila načina obračunavanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ni obvezala zasebnih zavarovalnic, da morajo vsa presežna sredstva preusmeriti v javno blagajno. Ne samo to: za javno zdravstvo ni namenila dodatnih sredstev, vse zasebne zdravstvene ordinacije, ki so organizirane kot zasebna podjetja, pa bodo deležne državne pomoči – pri čemer jih je večina v teh razmerah zgolj zaprla vrata, država pa v nasprotju s prenekatero evropsko državo ni zahtevala od njih, da se morajo vključiti v delo javne službe s svojimi zmogljivostmi in kadri.

Janša: »Tako imenovana stroka«

Predsednik vlade Janez Janša je ta teden, v spremstvu kamere televizije SDS Nova24TV, obiskal ljubljanski klinični center. Po obisku infekcijske enote se je v odgovoru na uprizorjeno vprašanje svojih novinarjev obregnil ob epidemiologe. Na vprašanje, ali njegova vlada upošteva mnenje stroke, je dejal, da so bila priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) protislovna. Pred nekaj dnevi je celo tvitnil, da bi sam WHO postavil pred mednarodno kazensko sodišče, tokrat pa je priznal, da napotkov slovenskih strokovnjakov oziroma »tako imenovanih strokovnjakov«, kot se je izrazil, njegova vlada ne upošteva, ker ti ne upoštevajo zahtev časa, zato se vlada bolj zanaša na »zdravo kmečko pamet«.

Kaj se zgodi, ko nepripravljen posameznik dobi preveliko moč

Prejšnjo soboto se je pred Sparom v Kapitlju na Poljanskem nasipu v Ljubljani zgodil incident. Varnostnik je preprečil vstop v trgovino posameznici, ki je bila po njegovem mnenju videti kot upokojenka. Kljub njenemu odgovoru, da je delovno aktivna državljanka, jo je pridržal in pri tem uporabil silo. Posameznica trdi, da je bil varnostnik zajedljiv, da se je obnašal neprimerno in da se ji ni niti predstavil, zato se mu tudi sama ni hotela. Ob prihodu policije sta policista verjela varnostnikovi zgodbi, ne zgodbi stranke trgovine, kar se je končalo z nalogom za plačilo 450 evrov kazni. Posameznica naloga ni želela podpisati, saj trdi, da policista na sebi nista imela primerne zaščitne opreme (rokavic), zato ni želela tvegati, povrhu pa ni naredila nič narobe. V trgovino je želela vstopiti po deseti uri, ko ni več čas za vstop tistih, ki sodijo v ranljive skupine. Uro zatem se je na isti lokaciji podobno zgodilo pisateljici in aktivistki Suzani Tratnik, tudi do nje se je varnostnik vedel žaljivo.

Na poti v izredno stanje

Sredi prejšnjega tedna, v četrtek, 2. aprila, je bil predsednik vlade Janez Janša slabe volje. V parlamentu stvari niso potekale tako, kot si je želela SDS. Vladni predlog, da bi s prvim protikriznim zakonom vojska na obmejnem območju dobila policijska pooblastila, je bil zavrnjen že v parlamentarnem odboru. Hkrati je bila vlada, predlagateljica zakona, prisiljena umakniti nekatera predvidena policijska pooblastila, ki naj bi policiji olajšala boj zoper epidemijo in neposlušne državljane. Načrtom notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je želel nadzirati telefone, policiji pa omogočiti, da bi brez odločb sodišča vstopala v stanovanja, se je uprla koalicijska SMC.

Pravljica o mega protikoronskem paketu

V Pekarni Pečjak, kjer dela 385 delavcev, izdelujejo predvsem zamrznjene pekovske izdelke in pa izdelke, ki jih je treba dopeči. Direktor Silvo Pečjak, ki to družinsko podjetje vodi, razlaga, da jim je zadnji teden marca prodaja padla za 42 odstotkov glede na povprečje v preteklih tednih, zaradi česar je, kot mnogi drugi podjetniki, tudi sam računal na državne ukrepe, ki bi omilili šok in preprečili večja odpuščanja zaposlenih.

Zastraševanje in razkazovanje moči

V četrtek, 2. aprila, na dan sprejemanja prvega protikriznega zakona, je malo po sedmi zvečer na Trgu republike v Ljubljani (pred parlamentom) potekala umetniška akcija lepljenja križcev. Po njej so policisti zaslišali enega od udeležencev akcije, gledališkega igralca Primoža Bezjaka, in ga naslednji dan zjutraj obiskali še na domu. »Gre za vprašanje zaščite pred pandemijo ali demonstracijo represije?« se je naslednji dan v javnem pismu vprašal Bezjak.

Navidezna finančna pomoč

Dvoma ni več: skupin ljudi, s katerimi se prvi protikrizni zakon ne ukvarja, ni malo. Mednje sodijo samozaposleni v kulturi, delovno aktivni študenti, ki opravljajo študentsko delo, samozaposleni podjetniki, ki so zaradi starševstva zaposleni za polovični delovni čas, popoldanski s. p.-ji, honorarni delavci, ki imajo sklenjene pogodbe civilnega prava, kot so avtorske in podjemne pogodbe, in drugi.

Vratarjev strah pred enajstmetrovko

»V prihodnosti bo vsak slaven 15 minut,« je nekoč rekel Andy Warhol. In kot kaže, smo končno prišli v to prihodnost. Ko se sprehajate, imate občutek, da vas vsi gledajo, da vas opazujejo, da skrivaj pogledujejo proti vam. In tudi izognejo se vam – ne upajo se vam preveč približati. Kot da ste slavni. Ob tem se počutite rahlo nelagodno, a nič hudega. Vsi se pretvarjamo, da teh invazivnih pogledov ne opazimo. Itak nas loči nevidna meja, si mislimo.

OK boomer

Virus covid-19 v Slovenijo ni prišel sam, ampak v tandemu z obuditvijo devetdesetih. Tiskovne konference dvojca Kacin & Janša so nepozabne, prava repriza osamosvojitve, k ustvarjanju občutka katastrofičnosti pa pripomore vztrajno štetje mrtvih na začetku Dnevnika in Odmevov. Vsaka smrt je tragična, seveda, ne glede na razlog zanjo, a ne razumemo povsem, čemu služi vsakodnevno preštevanje mrtvih zaradi covid-19 in koliko časa se bo nadaljevalo. Bomo mrtve preštevali tudi po koncu epidemije: vse, ki zaradi ohromljenega zdravstvenega sistema niso bili pravočasno deležni zdravstvene oskrbe – in vse, ki se jim bo to še zgodilo zaradi neizogibnega sesutja zdravstva v prihodnjih mesecih? In to ne, ker bi zdravniki zdaj delali več kot prej, vsaj večina ne, pač pa ker jim je redno delo onemogočeno.

Farsa s totalitarnim prizvokom

Poročilo o seji sveta NIJZ, ki ga je član sveta Zoran Simonović, sicer vodja oddelka za nalezljive bolezni na mariborskem NIJZ, prejšnji teden poslal sodelavcem Spoštovane sodelavke in sodelavci, izredna seja danes je trajala krepko več kot pet ur. Že ob pozivu za sklic seje v sredo zvečer s strani vseh štirih predstavnikov ustanovitelja je bil kot povod za sklic seje znotraj 24 ur naveden razlog »eksponentna rast okužb s covid-19 in kontradiktorna priporočila direktorja NIJZ«. Razlogu za sklic sem javno nasprotoval, saj rast okužbe trenutno ni eksponentna, kontradiktornosti v priporočilih direktorja NIJZ pa nisem prepoznal.