Vlado Miheljak
-
*V prostem prevodu: Zbolel sem. Vse kar sem zamudil, bom nadoknadil ... Nihče mi ne pobegne ...
-
No, najlaže bo prihodnje mesece našemu Barbie, ki je dobil svojo Ken. Ta je že napovedala, da ga bo trdo držala. Da bo nepopustljiva, neizprosna. In to mu bo dobro delo. Lahko pričakujemo, da bomo na relaciji Ljubljana–Zagreb spet gledali burke, kakršne sta svoj čas uganjala Pahor in Kosorjeva. Uglajeni, zadržani Josipović pač ni bil partner, ki bi sodil v Pahorjeve cirkusantske in transvestitske točke.
-
Ja, nova esdeesovska evolucijska teorija se da razumeti tako, kot da se je skupni prednik opic in človečnjakov razvil iz Slovenca. Nato je prišlo do ločitve na opice (šimpanze, gorile in orangutane) in človečnjake. Slednji so se po doslej znanem zaporedju od ardipitekov pred dobrimi štirimi milijoni let prek avstralopitekov, homo habilisa, homo erektusa pred približno 200.000 leti razvili v sodobnega človeka, ta se je na zadnjem razvojnem križišču konec osemdesetih oz. v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja razdelil na podvrsto homo sapiens in podvrsto homo esdees. Podvrsti sta si po somatskih znakih na las podobni, po kognitivnih in emocionalnih odzivih pa precej različni.
-
Ne vem, zakaj je sodobno krščanstvo, pravzaprav predvsem katolicizem, brez inspiracije, brez imaginacije okrog božiča. Morda bo rdeči papež Frančišek postopoma kaj spremenil. Trudi se. A vseeno v kratkem času ne gre pričakovati velikih sprememb. V adventnem času, ko pišem to kolumno za naslednje leto, je ves krščanski in ostali vesternizirani svet poln bebavih Božičkov, bejb v božičnih opravah, ki ponujajo to ali ono, vse mogoče komercialne navlake, in onkraj tega so cerkve, polne tercialk, ki spuščajo solze ob pogledu na detece na slami hleva v alpsko-palestinskem slogu.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Dva leva
Koga boste pa naslednjič volili?
Amerika je v teh dneh na nogah. Ljudska vstaja tako rekoč. A ne bodimo preveč zanosni, ne kopirajo nas, ampak sami sebe. Velik del tistih, ki danes protestirajo na ulicah ameriških mest, verjetno sploh ne ve, da tokrat nikakor ne gre za prvi množični protest zoper ameriško policijsko nasilje nad ljudmi nebele rase in iz marginaliziranih skupin. Pravzaprav gre bolj za upor proti strpnosti do nasilne policije, minimiziranju takšnega ravnanja in ščitenju takšne policije.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Dva leva
No, Brecht je sicer rekel nekoliko drugače. A tisto je zapisal v nekih drugih časih, ko so še bili na eni strani roparji, na drugi bankirji. Prvi diletanti, drugi profiji. Zdaj je prišlo do velikega obrata. Sedaj so eni bankirji in ti isti hkrati roparji. Zadnja velika, verjetno nikoli sanirana finančna in gospodarska kriza, pravzaprav kolaps najšibkejših slojev in držav, se je zgodila zato, ker so bankirji postali hkrati roparji. In ko je bilo vse izropano, so si omislili idejo slabe banke. V kateri slabi bankirji počnejo to, kar se od njih pričakuje, za kar so solidno plačani – ropajo tisto, kar je malega še ostalo v beraških bisagah.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Dva leva
Če hočete razumeti velike nespodobnosti medijev, morate biti pozorni na majhne, na videz nedolžne spodrsljaje. V ponedeljek zvečer je v osrednjih poročilih na komercialni televiziji voditeljica po uvodni napovedi teme o težavah in zapletih Pivovarne Laško zaradi nedejavnosti nespodobno drage slabe banke, pa agencijski vesti, da so bosanske oblasti glavnega osumljenca pri rekrutiranju islamskih skrajnežev za vojno v Siriji premestili v hišni pripor, ter vesti, da haaško tožilstvo zahteva vrnitev Vojislava Šešlja v pripor na Nizozemsko, izpostavila kot četrto in po pompoznosti napovedi sodeč ključno temo dneva. Namreč, da bo gostilna končno izbrala šefa. Kaj takega?! Res medijska debilnost. Debilna vest o debilni oddaji za domnevno debilne uporabnike, bi lahko rekli.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Dva leva
Dobrodošel nazaj, gospod Lopov
Da, Socrates je tisti portugalski premier, ki je leta 2007 na znanem kraju, ob znanem času predal znan obseg pooblastil slovenskemu premieru. Namreč predsedovanje EU. Imata pa kar nekaj skupnih točk. Socrates je (še) socialist, Janša je nekoč bil. Vsekakor pa imata skupno nadlogo – težave z organi pregona.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Dva leva
21. decembra 1989, po vrnitvi z državniškega obiska v Iranu, je Nikolae Ceauceşcu dal navoziti domnevno lojalne delavce na osrednji trg pred centralnim komitejem v Bukarešti, da bi ploskali govoru največjega sinu naroda. Na začetku so res, a postopoma se je vse skupaj sprevrglo v protest, ki ga diktator ni obvladal, ker očitno ni dojel sporočila predhodnih protivladnih protestov v Temišvaru. Zato se je ponesrečen govor, v katerem je nemirni množici še pokroviteljsko žugal »halo, halo, tovariši!« in »tišina!«, končal s kroglo v glavo štiri dni kasneje. Seveda je bila usmrtitev izpeljana strogo po protokolu. Preden so ga postavili pred zid, mu je zdravnik izmeril krvni tlak …
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Dva leva
Če odmislimo zdrahe in nizke nravi slovenske politike, ki so jih demonstrirali ob rušenju Alenke Bratušek za evropsko komisarko, se je zadeva dobro iztekla. Pravzaprav zelo dobro. Ne vem, kako bi se končala, če bi Bratuškova postala komisarka za področje energetike. In bi morala po službeni dolžnosti nasprotovati slovenskemu vitalnemu interesu.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Dva leva
Ne vem, koliko časa bo stranka brez barve, vonja in okusa vzdržala. Namreč Cerarjeva personalna stranka. Zadnje javnomnenjske sondaže ji, sodeč po trendih, napovedujejo hiter konec. Hitrejši, kot sta ga doživeli Jankovićeva Pozitivna Slovenija in Virantova Državljanska lista. Pa še konec teh dveh strank ni bil naraven proces izpraznjenja, ampak v prvem primeru »samoumor«, v drugem primeru umor. V prvem primeru družinska rihta, v drugem primeru likvidacija majhne, a na dolgi rok nadležne konkurence.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Dva leva
Tom Waits, ne le izjemen glasbenik in skladatelj, ampak tudi nadarjen igralec, je skupaj z življenjsko in umetniško sopotnico Kathleen Brennan sodeloval tudi pri nekaj odmevnih odrskih projektih. Denimo leta 1992 je za odrsko priredbo Carrollove Alice v režiji Roberta Wilsona v hamburškem Thalia Theatru napisal nekaj izjemnih songov. Med drugim tudi citiranega v »fonetični nemščini«. Ljubitelji Waitsove glasbe duhoviti komad poznajo z albuma Alice, ki sta ga s soprogo izdala deset let kasneje. Song je večpomenski, od banalne uglasbitve uvodne risbe belega zajca s telovnikom in žepno uro na začetku Carrollove Alice pa do grozeče napovedi neodložljivega obiska gospe smrti. Pravzaprav poslednje ure … Sicer pa je Waits pisal glasbo za Wilsona še dvakrat. Leta 1990 za The black Rider (prav tako za hamburški teater) in leta 2000 za odrsko inscenacijo Büchnerjevega Woyzecka. Ker Woyzeck v Ameriki ne zbuja posebnih asociacij, je album kasneje naslovil Blood Money, na njem pa med drugim opozori, da je bog poslan na »poslovno pot«, pravzaprav odstranjen iz poslovnih razlogov. Ni trdnih dokazov, da bi imela pri pisanju besedila s Kathleen v mislih mariborsko nadškofijo in njen poslovno-finančni inženiring.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Dva leva
O. K. Letošnje supervolilno leto smo vendarle preživeli. Pravzaprav bolje, kot se je na spomlad zdelo. Poleg številnih slabih strani je prineslo tudi kaj dobrega. Dobro je na primer to, da so na lokalnih volitvah mnogi tisti, ki so vodili nizkotno volilno kampanjo, odleteli ali se vsaj opekli.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Dva leva
Brez panike. Tako hudo ni. Novica je stara dve leti in pol (10. 2. 2012). Je torej iz časov, ko je začela Janševa vlada v drugo lomastiti po državi. Ne za dolgo, ker je ta slog pripeljal množice na ulice. Tako velike in tako gneva polne, da jih niso mogli ne ustrahovati in ne preglasiti z avtobusi organiziranih protimitingašev. Niti niso mogli nevtralizirati ljudske vstaje s poskusi infiltracije organiziranih skinov med protestnike.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Dva leva
Nekaterih stvari v politiki ne dohajam več. Ne vem, ali temu botruje zgolj starost ali pa se je politično vesolje iztaknilo iz tirnic. Nekoč se je vedelo, kaj kdo govori in zakaj. Kdo je populist, kdo nacionalist, kdo rasist, kdo stresa nestrpne puhlice … in kdo se proti vsemu temu bori. Tako se je včasih natančno vedelo, kateri politik bo izražal skepso do tujcev, do političnih, spolnih, socialnih manjšin, do odprte družbe. Danes pa ni več tako.
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Dva leva
Že od nekdaj se velika mesta in še zlasti prestolnice branijo in oblegajo do zadnje kaplje krvi. Od svetopisemske pripovedi o padcu Jerihe, ko naj bi bili prvič uporabili »wunderwaffe«, čudežno orožje, namreč sedem kozjih rogov, ki naj bi bili s prodornimi zvoki zrušili mestno obzidje, prek križarskega mukotrpnega obleganja Jeruzalema pred tisoč leti pa do kasnejših bitk za Stalingrad, za Sarajevo in prav v teh dneh za strateška mesta Bližnjega vzhoda, ki jih skušajo, ne glede na žrtve in ceno, zasesti radikalni islamisti.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Dva leva
Kralj in kasneje cesar Karel Veliki ni bil zgolj fizično visok, saj naj bi meril za svoj čas neverjetnih 190 cm, ampak je imel lastnosti, ki so ga naredile za velikana zgodovine: premetenost, drznost, surovost, brezobzirnost in – no ja – bogaboječnost. S temi kvalitetami je združil kraljestva, pokoril in pokristjanil Slovane in druge vzhodne barbare. Vse to je naredil nepismeni vladar. Naš Karel, namreč Karl Erjavec, ima mnogo podobnih vladarskih lastnosti, povrhu pa zna pisati, risati in še bolje računati. Tako vedno v hudih preizkušnjah pravilno izračuna smer vetra in napolni jadra.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Dva leva
Pred dnevi je ljubljansko okrajno sodišče za sredino oktobra razpisalo predobravnavni narok zoper novinarko Dela Anuško Delić, ki ji tožilstvo očita kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov. S tem je zgolj uresničilo zloveščo napoved izpred mesecev, da bo novinarka sodno preganjana, ker je pred skoraj tremi leti razkrivala povezave med neonacističnimi skupinami in politiko. Konkretno med Blood & Honour in SDS.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Dva leva
Grozljiv poraz Slovenije proti reprezentanci ZDA na svetovnem prvenstvu v košarki nam je odprl oči: pravzaprav že vse od 25. junija 1991 živimo v nekakšnem drugem polčasu. Če smo na začetku in pred njim verjeli v iluzijo, smo se v »drugem polčasu« streznili. Kot da bi se udejanjile Kučanove preroške besede na večer osamosvojitve (»danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan«).
-
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Dva leva
Ne vem, kako je sedaj, a ko sem jaz trgal hlače v šoli, je geografsko Slovenija spadala na Balkan. Oziroma vsaj del na desnem bregu Save. Morda so medtem prestavljali gore in reke, ne da bi nam povedali. A nekaj je že moralo biti, ker nam slovenska Wikipedija piše in riše, da so Balkan oni spodaj. Pač oni, s katerimi so težave. A ko sem hodil v šolo, biti na Balkanu ni bilo breme, ampak prednost. Dobra hrana, dobra glasba, literatura, film … dobre punce, drzni fantje, izjemen kulturni, umetniški in intelektualni potencial, ki je k sreči okužil tudi Slovenke in Slovence. Pač mešanci so vedno boljši od monokultur. Pa naj gre za tobak, kavo ali človečke. Se mi zdi, da je staršem trenutno najbolj uglednih slovenskih bratov ime Mojca in Marinko. Kajne?
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Dva leva
Da so politiki uniformirani kot amiši ali kakšna druga sekta, ki jo obeležuje rigidni dress code, je preteklost vsaj od 6. marca 1983, ko so nemški Zeleni s cvetličnimi lončki v rokah provokativno vkorakali v nemški (takrat še Bonnu locirani) parlament. Bradati, dolgolasi poslanci, nagajivo kuštrave poslanke. Vsi nekonvencionalno oblečeni, v jeans, v raztegnjene puloverje, brez kravat. Edini, ki se je malo razlikoval, je bil legendarni advokat, ki si je med drugim upal braniti RAF-ovce, Otto Schily, ki pa je tudi sicer nekoliko odstopal po mentaliteti in kot t. i. »realos« (zmerljivka v občevanju med zelenimi) čez nekaj let prestopil h konvencionalni SPD.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Dva leva
Več jih bo, prej bomo na cilju
Ne, niti veliki šmaren ni več, kar je bil. Pred leti smo čakali, da bo nekdanji ljubljanski nadškof Rode »razpalil« po dolgem in počez in bo potem odmevalo tedne in tedne, tokrat pa je njegov nastop deloval kot farsa. Ne da bi bil manj oster in ščuvaški, a ob glavni vlogi stranskih igralcev je nekdanja velika zvezda velikošmarenskih ekscesov delovala skoraj pomilovanja vredno. Medtem ko se svet in tudi Slovenija ukvarjata s tem, kako preživeti surovi kapitalizem, se Rode (še vedno) ukvarja s preteklostjo v podobi, ki se med Slovenci ni nikoli prijela. S takšnim portretiranjem sedanje in pretekle Slovenije težko nagovarja kaj več ljudi, kot se jih je na predčasnih volitvah izreklo za stranko zapornika št. 1. In zdi se, da je prišel v položaj, ko mu ne blaženje in še manj zaostrovanje retorike ne prinaša pozornosti. Morda se motim, a zdi se, da bo prihodnje leto s svojo velikošmarensko pridigo pristal kvečjemu v kakšni podeželski cerkvici brez kamer in soja žarometov, ki ga tako potrebuje in želi.
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Dva leva
Pravzaprav ni jasno, kako je do tega prišlo. Novi gospodarski program NSi je konsistenten – konsistenten za kakšno radikalno neoliberalno stranko. Denimo za stranko delodajalcev, kakršna je nemška FDP ali (Bog pomagaj) kakršna je bila slovenska Državljanska lista. Ampak kako so slovenski krščanski demokrati prišli do teh idej? Vsekakor se niso zgledovali po novem kurzu vesoljne cerkve revežev, kot jo radikalno zarisuje rdeči papež Frančišek, ampak prej po pogoltni slovenski RKC.
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Dva leva
Po neizvolitvi nekaterih standardnih poslancev iz prejšnjih sklicev je v državnem zboru nastala velika praznina. Kot kolumnist bom pogrešal zlasti Jerovška in Pukšiča. Brez njiju državni zbor preprosto ne bo več to, kar je bil. Seveda bo še vedno cel kup nadležnih poslancev, a takih, ki bi z nadležnostmi spravljali gledalca oziroma poslušalca v dobro voljo, ne pa v obup, verjetno ne bo več. Vsaj zame je bil eden od vrhuncev slovenske parlamentarne zgodovine zasliševanje pisatelja in domnevnega skrajneža Partljiča. Partljič je nedvomno duhovit človek, a veličino temu zaslišanju pred parlamentarno komisijo za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin je dal Jerovšek, ne mariborski literat. Tako kot so svoj čas dali čar zasliševanju Bertolta Brechta pred odborom predstavniškega doma za protiameriške aktivnosti butasti zasliševalci, ne umetnik sam (o tem sem pisal v Mladini, št. 13, 2014).
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Dva leva
Bojim se, da sem s svojim stališčem med tistimi, ki niso politični verniki, bolj osamljen, a sem odločno za to, da JJ zasede in ostane na mestu poslanca državnega zbora. K temu me ne sili prepričanje, da je mož nedolžen ali da je slovensko sodišče krivično izreklo pravnomočno sodbo, ampak nasprotno. V parlamentu naj sedi, ker je pravnomočno obsojen.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Dva leva
Kakšen obrat! Vse od nenadejane triumfalne zmage Jankovićeve PS nad mesece in mesece favoriziranino Janševo SDS je politična levica v Sloveniji tonila in nič ni kazalo, da se lahko dvigne, da lahko zaustavi Janšo, pa naj bo ta v času kampanje na golfu na Mauritiusu ali na služenju zaporne kazni na Dobu. Pa se je zgodil še en »blitzkrieg« in še veliko bolj prepričljiva zmaga Cerarja, kot je bila tista Jankovićeva iz leta 2011. Tako prepričljiva, da se je zgodil popoln obrat. Sedaj je kar naenkrat v globoki krizi desnica.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Dva leva
Legitimnost volitev je bila tokrat zares ogrožena. Ne zato, ker je bil zaradi korupcije pravnomočno obsojeni politik zaprt, ampak zato, ker se je napovedovala in tudi potrdila najnižja volilna udeležba v samostojni Sloveniji. Udeležba je na koncu vendarle za dober odstotek presegla petdesetodstotno mejo, ki nekako neformalno velja za simbolno mejo legitimnosti; mejo, ko o sestavi parlamenta in zakonodajne oblasti ne odloči več večina, ampak manjšina volivcev.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Dva leva
Potem ko so prihajale na dan obskurne zgodbe o diplomatskem škandalu v Avstraliji, češ da je naš veleposlanik gostil obsojenega in registriranega pedofila, sicer pa nekdanjega preprodajalca orožja na Balkanu, sta sedaj nekdanji predsednik SD Lukšič in nekdanji veleposlanik razkrila pravi motiv pajdašenja s sporno osebo. Nafta! Nafta? Ja, tako nas skušajo prepričati, da je imel Oman v Bosni v lasti inventurni presežek bogatih naftnih polj, ki bi jih v zameno za potni list podaril svoji domovini Sloveniji.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Dva leva
Ne, ne bo vam uspelo. To je Miro Cerar. Če ste naivno mislili, da bo dober teden pred volitvami na mizo položil karte, razkril svoje programske orientacije, ste se zmotili. Ne zgolj zato, ker jih noče, neredko tudi zato, ker jih nima; ker jih še sam ne pozna.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Dva leva
Pred več kot četrt stoletja (8. 7. 1988) sem v Mladini objavil kolumno z naslovom Janša je juče pojeo ćuftu. Krilatica iz izjave predstavnika za tisk vojaških sodnih oblasti, ki je demantirala lansirano vest, da naj bi Janša v vojaškem preiskovalnem zaporu gladovno stavkal, je kar nekako ponarodela. In od takrat se vesoljna Slovenija v medijih in prek njih ukvarja predvsem z Janšo. Je danes dobro jedel? Je dobro spal? Ima danes trdo stolico ali pač mehko? Seveda ni težko poreči, da se v vsakem primeru z njim ukvarjamo preveč. A če se ne ukvarjamo mi z njim, se toliko bolj ukvarja on z nami. Spomnite se samo, kakšne neobrzdane avtoritarne popadke je imel po zmagi leta 2004, ko so mediji sebe in nas prepričevali, da se je spremenil, da je postal drugačen. In to zgolj zato, ker je v predvolilni kampanji svojo ostro volčjo dlako prekril z jagnječjim kožuhom.
