Vlado Miheljak
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Dva leva
Moram se strinjati s tistimi, ki, čeprav politično motivirano, izjavljajo, da neupravičen odvzem svobode pusti nepopravljivo škodo. Nesporno jo. Torej tudi za Janšo. A ne samo za njega. In za to ni jasno, zakaj je to postalo kar naenkrat poseben in enkraten problem. Zakaj bi bilo potencialno oblatenje nekega prvokategornega politika kaj večji problem kot oblatenje slehernika?
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Dva leva
Da vidiš in razlagaš nedeljski polom iniciative proti noveli arhivskega zakona kot zmago, ni dovolj, da si član ali častilec SDS. Moraš biti vsaj v coni zmerne, pravzaprav zelo zmerne bistrosti. Morda bi zaradi težav z interpretacijo izidov za v prihodnje kazalo spisati priročnik Referendumska pravila za telebane.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Dva leva
Po kitajskem horoskopu smo menda v letu konja. Tisti, ki so ezoterično fiksirani, so prepričani, da so leta v znamenju konja razburljiva in turbulentna. Po slovenskem političnem horoskopu smo slej ko prej v letu volitev. Pravzaprav v letu volilnih nategov. Torej prav tako razburljivem in turbulentnem letu. Komaj smo se prešteli glede evropskih poslancev, je že na vrsti skrajno bizaren referendum o regulaciji arhivskega gradiva. Ni mi sicer čisto jasno, zakaj grupacija, ki jo pooseblja SDS, sploh rine v referendum, ko pa realnost tako ali tako prireja po svojem okusu in interesu, ne glede na fakte, ki jih je najti v arhivu …
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Dva leva
Takšnih osebnih napadov, kot jih je Šoltes, verjetno pred volitvami ni doživel še noben kandidat. Zagotovo pa ne noben novi igralec. Ne le norci in plačanci po raznih forumih, tudi novinarji so mu neobrzdano zastavljali vprašanja o domnevni družinski nagnjenosti k genocidnosti, kleptomanstvu in celo k suicidalnosti. Očitno je ob javnomnenjski detekciji dobrih obetov nastala med konkurenti huda panika.
-
25. 5. 2014 | Mladina 21 | Dva leva
Ni čisto res, da julija ne poznamo volitev. V Kambodži so že bile volitve julija, na Madagaskarju in v Papui Novi Gvineji tudi. In kajpak v Zimbabveju, kjer je za nesmrtnega predsednika Roberta Mugabeja tako ali tako vsak mesec primeren za prepričljivo zmago. Ampak v teh daljnih deželah se zgodijo volitve julija predvsem zato, ker je tam percepcija koledarja drugačna kot v Evropi. No, tudi v Evropi se najde kakšen primer volitev, ki segajo globoko v počitniški julij.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Dva leva
Če bi hotel tujcu demonstrirati vso patologijo slovenske družbe, ne bi začel z zlajnano statistiko samomorov, ampak z drobnimi zgodbami, ki dobijo velike naslove in so odzivi nanje skrajno bizarni. Mediji so v ponedeljek bombastično, z majhnimi variacijami, objavljali novico dneva: »Poslanec Vilfan odstopil, ker je pijan zbil starčka.« Pijan? Res je, da je test, kot navaja Vilfan, pokazal 0,32 mg in da je dopustna meja 0,25. A teh 0,07 mg ni razdalja med treznostjo in pijanostjo, ampak med izmero in zakonsko določeno administrativno mejo dopustnega, ki je bila še nedavno ohlapnejša.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Dva leva
Goebbels je predvideval, da bo novi državni film po nacističnem prevzemu oblasti v rokah slovitega avstrijsko-nemškega režiserja Fritza Langa. Ne brez razloga, kajti Lang je dajal nemškemu filmskemu občinstvu prav to, kar je bil eden od temeljev ideologije nacizma.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Dva leva
Lojze Peterle ve, kako prihaja do bratske pomoči. Najprej v svojem domačem okolju organiziraš skupino kolaborantov, ki kličejo na pomoč, potem se pa okupator nesebično odzove. Tako je bilo vedno. Ruske tanke so leta 1968 poklicali odgovorni češki in slovaški domoljubi, Rusi pa so nesebično pridrveli. Še prej so tisti Peterletovi politični prijatelji, ki danes postavljajo spomenike profašističnim formacijam, navdušeno pozdravljali preporoditelja, »ki je vsem zdravim evropskim narodom razkrinkal povzročitelje grozeče nevarnosti, ki so tlele v skupni zaroti boljševizma in židovskega bogastva«. Zato je »s svojim delom postal Führer svetal vzor vsem narodom, ki se bore za svoj obstoj in hrepene za zmago reda nad neredom, pravice nad krivico«. Tudi našim domobrancem.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Dva leva
Vera je onkraj racionalnega, čeprav ne nujno tudi protiracionalna. Vernike zasledimo med člani cerkva, političnih strank in še kje. So skupnost organiziranih častilcev. Praviloma so nestrpni do tistih, ki so onkraj ali zunaj njihove cerkve ali stranke. Sigmund Freud je pred skoraj sto leti (1920) v spisu Množična psihologija in analiza jaza opozoril na liberalistično iluzijo, da bo napredek civilizacije pripeljal do večje strpnosti in vse manjše brutalnosti do tujih skupin. »V bistvu je vendar vsaka religija religija ljubezni za tiste, ki jih obsega, in vsem sta blizu okrutnost in nestrpnost do ljudi, ki ji ne pripadajo.« Ob tem pa je še opomnil, da če se verska netoleranca danes ne izraža več tako nasilno kot v prejšnjih stoletjih, ne moremo sklepati, da so postali človeški običaji milejši, ampak da je »bolj verjetno razlog tega nedvomno oslabelo religiozno občutenje in s tem oslabitev od njega odvisne libidinalne vezi«. Torej ne raste verska strpnost, ampak popušča vera!
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Dva leva
29. novembra 1940 je bila v Berlinu v monumentalnem kinogledališču Ufa-Palast z več kot 2000 sedeži, ki ga je v prvotni podobi izrisal isti arhitekt kot sloviti berlinski hotel Adlon, premiera dolgo napovedovanega in pričakovanega filma Fritza Hipplerja Der Ewige Jude. Večni Jud. Kraj premiere je napovedoval enkratni dogodek. Namreč, v Ufa-Palastu so se zvrstile premiere najboljših nemških nemih in zvočnih filmov od začetka dvajsetega stoletja do uničenja palače ob zavezniškem bombardiranju leta 1943.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Dva leva
Kako smo si podtaknili varnost
Tudi prvi april ni več to, kar je bil. Vse, skoraj vse, kar se mediji spomnijo kot prvoaprilski nateg, je prav lahko res. Zdi se mi, da je bila edina prava prvoaprilska potegavščina objavljena v Delu, in sicer da bo Slovenija izstopila iz vojaške zveze Nato. Dobra prvoaprilska potegavščina je tista, ki sicer meri na realno, a se to nikakor ne more realizirati.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Dva leva
To, kar se je prejšnji teden (20. marca) dogajalo pred parlamentarno komisijo za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, je morda smešno, bizarno, predvsem pa je nadležno in odvratno. A vseeno vredno in nujno kar najbolj resne obravnave.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Dva leva
Ko sem prebral odgovor Matjaža Hanžka na »Miheljakovo« pisanje o dogajanju na zunajparlamentarni levici, sem se čudil. Matjaž Hanžek reducira dileme, pomisleke in refleksije na nekakšen osebni spor kolumnista z njegovo politično asociacijo ali celo z njim osebno. Prav nič osebnega ni v tem in zato ne bi kazalo odgovarjati z izmenjavo (osebnih) pisem bralcev.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Dva leva
Na cigaretnih škatlah piše z velikimi, vsiljivimi črkami, da kajenje škodi zdravju. O.K. Hasne gotovo ne. A človek se vendarle sam odloči, ali bo počel nekaj, kar ni v korist njegovemu zdravju. Še zlasti, ker je škodljivi učinek kajenja vsesplošno znan. Mar ne bi bilo bolje in koristneje, če bi zakon veleval podobna opozorila za gledanje televizije. Oziroma informativnih oddaj na javni ali komercialni televiziji … Televizija res škodi. Poneumlja.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Dva leva
Ja, Groucho Marx je pristen evroskeptik še iz časov, ko ni bilo ne duha ne sluha o Evropski uniji. Ve, da je treba biti bolj skeptičen in nezaupljiv do tistih, ki ti nudijo pomoč, kot do tistih, ki so brezčutni za tvoje probleme. Kajti pomoč je dražja kot pomanjkanje. Če parafraziramo krilatico modrega Groucha Marxa o advokatih, bi lahko rekli, da »… če imaš težave, povabi v deželo evropsko trojko. Potem boš sicer imel še več težav, a imel boš vsaj trojko, ki jih bo reševala«.
-
Prejšnjo sredo sem, kot teden za tednom pred tem, poslal kolumno v uredništvo Mladine, počakal na lekturo, potem pa se odpravil na košarkarsko tekmo v Stožice. Na tekme hodim s prijateljem Zoranom Predinom že dolga leta. S svojo prisotnostjo, tudi v suhih obdobjih, ko je na tribunah skorajda manj občinstva kot igralcev na igrišču, vztrajava, kot se spodobi za prava ljubitelja košarke. Peter Vilfan naju je v nekem komentarju zbadljivo označil za Statlerja in Waldorfa, sivolasa »hecklerja« iz Muppet Showa, ki iz balkonske lože z medklici komentirata predstavo.
-
Ni nujno, da so razhajanja vedno slaba. Denimo trenutno razhajanje na desnici. Če so doslejšnja razhajanja desnici praviloma škodila, se morda sedaj obeta veliki preobrat. Spomnimo se samo tragičnega razhoda med SLS in SKD takoj po združitvi v potencialno veliko stranko leta 1999, ki naj bi spremenila, tako rekoč »normalizirala« razmerja na parlamentarni politični sceni.
-
Krasno. Medtem ko se gasilci, civilna zaščita, vojska in tisoče prizadetih občanov borijo z morda najhujšo vremensko ujmo vseh časov, da bi zagotovili oz. obnovili vsaj temeljno dobrino sodobnega časa – elektriko, se boljševik Janša, sledeč modrosti velikega učitelja, ukvarja z drugim pogojem razvoja – z opismenjevanjem svojih partnerjev.
-
Vinko Korenjak spominja na strašansko plaho avtohtono divjad, ki se težko fizično in mentalno premakne iz že zdavnaj podrte ograde, podobno kot češki postkomunistični jeleni, ki imajo v glavi še vedno železno zaveso kot osnovno markacijsko linijo gibanja, videnja, védenja in vedênja. Ste kdaj razmišljali, kakšno nelagodnost čutijo ljudje, kot je Korenjak?
-
Po dolgih porodnih težavah (menda tokrat v ozadju ni bilo strahu in samocenzure na nacionalki), je končno splavljen že večkrat napovedan in odpovedan dokumentarec o desnem ekstremizmu z avtorskim podpisom Erika Valenčiča. Seveda ne bo prejel prestižne nagrade, kot ga je potopisno poročilo iz črne Afrike Jožeta Možine. A vrednost izdelka je neprecenljiva, saj je na novo aktualiziral in tematiziral nadlogo, ki se nenehno pometa pod preprogo.
-
Ne vem, kdo ima večjo smolo. Ali Joseph Mussomeli s Slovenijo ali Slovenija z njim. Vsekakor je šlo za spodletelo srečanje. Slovenija in Mussomeli sta kot tista ljubimca v holivudskih limonadah, ki vzajemno hrepenita in se nenehno iščeta, a gresta vedno eden mimo drugega, se za las zgrešita. In namesto romantične ljubezni se kot nadomestno zadovoljstvo oblikujejo nepristna partnerstva.
-
Dobri prijatelj v slabi družbi
Pa menda niste mislili, da se ne bo zataknilo? Pri podelitvi nagrad Prešernovega sklada namreč. Ne bo prvič. Bodo pa tokrat posledice veliko bolj trajne. Doslej so bili zapleti sporadični, predvsem akcije posameznih nezadovoljnih umetnikov, tokrat gre za naklepni umor instituta najvišjih umetniških nagrad. In Upravni odbor Prešernovega sklada bo za svoje dejanje moral prevzeti odgovornost. Odgovornost, ker poslej nagrade nihče več ne bo jemal zares; ker se bo čakalo, kakšen bo naslednji eksces.
-
Da ne bo nesporazuma: da je Jakič (oz. v njegovem imenu njegov odvetnik) vložil ovadbo zaradi odtekanja informacij, ker je ugotovil, da sta se novinarka in fotograf Večera pojavila pred njegovim domom, še preden so prišli preiskovalci NPU, je nesmiselno. Pametneje bi bilo, če bi energijo usmerila v prepričljivo zavrnitev sumov, ki so kriminaliste pripeljali v hišo.
-
»Janša je nepremičnine plačal s honorarji od knjig.«
— SDS je v zadnjem koledarskem tednu uspelo lansirati šalo leta -
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Dva leva
Ne izteka se leto konja po kitajskem horoskopu, pač pa po živilskopredelovalnih vragolijah. Iztekajoče se leto se je namreč začelo z afero o konjskem mesu in leto se na podoben način končuje. Če so začetek leta pretresale afere o nadomeščanju deklariranih mesnih vrst s konjskim, je tokrat nekoliko drugače. Policija je na jugu Francije aretirala kup mešetarjev, ki so meso več stotin konj, ki so vsaj v enem delu služili farmacevtskemu gigantu Sanofi, prodajali klavnicam za prehrano ljudi. Med obema konjskima aferama se je na domačem in mednarodnem prizorišču dogajalo veliko pomembni stvari. Tako pomembnih, da leta zlepa ne bomo pozabili. Grdo leto, a vredno spomina.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Dva leva
Vstajniška gmajna, ki je od prvih sporadičnih začetkov v Mariboru doživela mnoge turbulence, je prešla v novo fazo. Namreč, v teh dneh sta se zgodila (oziroma se bosta) dva precedensa. Najprej ta, da so se prejšnji teden med demonstracijo v podporo KPK v Ljubljani fizično lotili visokega politika. Konkretno, Zorana Jankovića, ki je bil v času miklavževanja na županskem obhodu, je neki zakriti protestnik pri Tromostovju posprejal s solzivcem ali čim podobnim.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Dva leva
Kakšen paradoks! V sredo je naslovnici Dela Goran Klemenčič portretiran kot junak, na naslovnici Dnevnika pa kot bedak. Namreč, prvo ga je nominiralo med deset kandidatov za osebnost leta, z obrazložitvijo, da je »predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič državni funkcionar, ki svoje poslanstvo jemlje resno. Letos je s sodelavci objavil poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, iz katerega je bilo razvidno, da dva takrat najmočnejša politika v državi ne moreta zadovoljivo pojasniti izvora osebnega premoženja«.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Dva leva
Kaj pa H. P. Noordung Airport?
Očitno ima vsaka avtoritarna klika, ko se dokoplje do moči in oblasti, tudi v nominalno demokratičnem režimu svoj »Barbara rov«. Pa ne da bi enačili grozljive povojne zunajsodne poboje ali zakopavanje kar živih tistih, ki so dočakali srhljivi konec v onem zloglasnem rovu, z manj krvavimi političnimi obračuni med osamosvojitvijo in po njej, ampak v tem smislu, da se avtoritarni ljudje, ki pridejo do posesti moči, težko odrečejo skušnjavi, da bi obračunali ne le z drugače mislečimi, ampak tudi s tistimi, ki po etničnih, rasnih ali kakšnih drugih partikularnih, nepolitičnih znakih ne sodijo v »volksgemeinschaft«. Slovenska osamosvojitev se ni zgodila tako gladko, tekoče in viteško, kot je to morda videti iz vesolja.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Dva leva
Voditelj Odmevov TVS je v torek takole napovedal: »Nocoj v Odmevih – replika na sinočnji intervju predsednice vlade. Gost oddaje bo predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.« Kakšna replika?
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Dva leva
Več kot očitno. Strah hodi po Sloveniji. Strah pred alternativami. Boji se etablirana politika. Razumljivo. Ampak bojijo se tudi mediji oz. vsaj izražajo veliko zadržanost. Nerazumljivo. Ko so se pred zadnjimi volitvami pojavljale nove stranke, so mediji izrazito zainteresirano (in naklonjeno) poročali o njih. Človek bi pričakoval, da bodo, po mesecih negotovosti in (vsaj delno) upravičenih očitkov, da bi vstajniške skupine morale narediti naslednji korak in nastopiti v odprtem političnem spopadu, novinarji pograbili novico kot sveže žemljice. Pa je niso.
