Vlado Miheljak
-
Ni nujno, da so razhajanja vedno slaba. Denimo trenutno razhajanje na desnici. Če so doslejšnja razhajanja desnici praviloma škodila, se morda sedaj obeta veliki preobrat. Spomnimo se samo tragičnega razhoda med SLS in SKD takoj po združitvi v potencialno veliko stranko leta 1999, ki naj bi spremenila, tako rekoč »normalizirala« razmerja na parlamentarni politični sceni.
-
Krasno. Medtem ko se gasilci, civilna zaščita, vojska in tisoče prizadetih občanov borijo z morda najhujšo vremensko ujmo vseh časov, da bi zagotovili oz. obnovili vsaj temeljno dobrino sodobnega časa – elektriko, se boljševik Janša, sledeč modrosti velikega učitelja, ukvarja z drugim pogojem razvoja – z opismenjevanjem svojih partnerjev.
-
Vinko Korenjak spominja na strašansko plaho avtohtono divjad, ki se težko fizično in mentalno premakne iz že zdavnaj podrte ograde, podobno kot češki postkomunistični jeleni, ki imajo v glavi še vedno železno zaveso kot osnovno markacijsko linijo gibanja, videnja, védenja in vedênja. Ste kdaj razmišljali, kakšno nelagodnost čutijo ljudje, kot je Korenjak?
-
Po dolgih porodnih težavah (menda tokrat v ozadju ni bilo strahu in samocenzure na nacionalki), je končno splavljen že večkrat napovedan in odpovedan dokumentarec o desnem ekstremizmu z avtorskim podpisom Erika Valenčiča. Seveda ne bo prejel prestižne nagrade, kot ga je potopisno poročilo iz črne Afrike Jožeta Možine. A vrednost izdelka je neprecenljiva, saj je na novo aktualiziral in tematiziral nadlogo, ki se nenehno pometa pod preprogo.
-
Ne vem, kdo ima večjo smolo. Ali Joseph Mussomeli s Slovenijo ali Slovenija z njim. Vsekakor je šlo za spodletelo srečanje. Slovenija in Mussomeli sta kot tista ljubimca v holivudskih limonadah, ki vzajemno hrepenita in se nenehno iščeta, a gresta vedno eden mimo drugega, se za las zgrešita. In namesto romantične ljubezni se kot nadomestno zadovoljstvo oblikujejo nepristna partnerstva.
-
Dobri prijatelj v slabi družbi
Pa menda niste mislili, da se ne bo zataknilo? Pri podelitvi nagrad Prešernovega sklada namreč. Ne bo prvič. Bodo pa tokrat posledice veliko bolj trajne. Doslej so bili zapleti sporadični, predvsem akcije posameznih nezadovoljnih umetnikov, tokrat gre za naklepni umor instituta najvišjih umetniških nagrad. In Upravni odbor Prešernovega sklada bo za svoje dejanje moral prevzeti odgovornost. Odgovornost, ker poslej nagrade nihče več ne bo jemal zares; ker se bo čakalo, kakšen bo naslednji eksces.
-
Da ne bo nesporazuma: da je Jakič (oz. v njegovem imenu njegov odvetnik) vložil ovadbo zaradi odtekanja informacij, ker je ugotovil, da sta se novinarka in fotograf Večera pojavila pred njegovim domom, še preden so prišli preiskovalci NPU, je nesmiselno. Pametneje bi bilo, če bi energijo usmerila v prepričljivo zavrnitev sumov, ki so kriminaliste pripeljali v hišo.
-
»Janša je nepremičnine plačal s honorarji od knjig.«
— SDS je v zadnjem koledarskem tednu uspelo lansirati šalo leta -
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Dva leva
Ne izteka se leto konja po kitajskem horoskopu, pač pa po živilskopredelovalnih vragolijah. Iztekajoče se leto se je namreč začelo z afero o konjskem mesu in leto se na podoben način končuje. Če so začetek leta pretresale afere o nadomeščanju deklariranih mesnih vrst s konjskim, je tokrat nekoliko drugače. Policija je na jugu Francije aretirala kup mešetarjev, ki so meso več stotin konj, ki so vsaj v enem delu služili farmacevtskemu gigantu Sanofi, prodajali klavnicam za prehrano ljudi. Med obema konjskima aferama se je na domačem in mednarodnem prizorišču dogajalo veliko pomembni stvari. Tako pomembnih, da leta zlepa ne bomo pozabili. Grdo leto, a vredno spomina.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Dva leva
Vstajniška gmajna, ki je od prvih sporadičnih začetkov v Mariboru doživela mnoge turbulence, je prešla v novo fazo. Namreč, v teh dneh sta se zgodila (oziroma se bosta) dva precedensa. Najprej ta, da so se prejšnji teden med demonstracijo v podporo KPK v Ljubljani fizično lotili visokega politika. Konkretno, Zorana Jankovića, ki je bil v času miklavževanja na županskem obhodu, je neki zakriti protestnik pri Tromostovju posprejal s solzivcem ali čim podobnim.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Dva leva
Kakšen paradoks! V sredo je naslovnici Dela Goran Klemenčič portretiran kot junak, na naslovnici Dnevnika pa kot bedak. Namreč, prvo ga je nominiralo med deset kandidatov za osebnost leta, z obrazložitvijo, da je »predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič državni funkcionar, ki svoje poslanstvo jemlje resno. Letos je s sodelavci objavil poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, iz katerega je bilo razvidno, da dva takrat najmočnejša politika v državi ne moreta zadovoljivo pojasniti izvora osebnega premoženja«.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Dva leva
Kaj pa H. P. Noordung Airport?
Očitno ima vsaka avtoritarna klika, ko se dokoplje do moči in oblasti, tudi v nominalno demokratičnem režimu svoj »Barbara rov«. Pa ne da bi enačili grozljive povojne zunajsodne poboje ali zakopavanje kar živih tistih, ki so dočakali srhljivi konec v onem zloglasnem rovu, z manj krvavimi političnimi obračuni med osamosvojitvijo in po njej, ampak v tem smislu, da se avtoritarni ljudje, ki pridejo do posesti moči, težko odrečejo skušnjavi, da bi obračunali ne le z drugače mislečimi, ampak tudi s tistimi, ki po etničnih, rasnih ali kakšnih drugih partikularnih, nepolitičnih znakih ne sodijo v »volksgemeinschaft«. Slovenska osamosvojitev se ni zgodila tako gladko, tekoče in viteško, kot je to morda videti iz vesolja.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Dva leva
Voditelj Odmevov TVS je v torek takole napovedal: »Nocoj v Odmevih – replika na sinočnji intervju predsednice vlade. Gost oddaje bo predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.« Kakšna replika?
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Dva leva
Več kot očitno. Strah hodi po Sloveniji. Strah pred alternativami. Boji se etablirana politika. Razumljivo. Ampak bojijo se tudi mediji oz. vsaj izražajo veliko zadržanost. Nerazumljivo. Ko so se pred zadnjimi volitvami pojavljale nove stranke, so mediji izrazito zainteresirano (in naklonjeno) poročali o njih. Človek bi pričakoval, da bodo, po mesecih negotovosti in (vsaj delno) upravičenih očitkov, da bi vstajniške skupine morale narediti naslednji korak in nastopiti v odprtem političnem spopadu, novinarji pograbili novico kot sveže žemljice. Pa je niso.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Dva leva
Dosežek je, če na volitvah nagovoriš veliko več volivcev, kot si realno, glede na standardno razporeditev političnih preferenc, lahko obetaš. A še večji dosežek je, če jih nagovoriš veliko manj, kot je tvoj realni domet. Pač domet glede na razmerje med vrednotami, ki jih prodajaš zapakirane v prepoznavno blagovno znamko, in volivci, ki so zanje dojemljivi. Tako je verjetno največji dosežek v skoraj četrtstoletni zgodovini slovenske večstrankarske parlamentarne kompeticije hiranje na obroke in celo izpad krščanskih demokratov iz državnega zbora.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Dva leva
Pred leti je predstavnik nemškega urada za varstvo ustave (Bundesamt für Verfassungsschutz – BfV) pred poslanci bundestaga cinično ugotavljal: »Mnogi državljani takoj, ko jim kaj škriplje v telefonski napeljavi, pomislijo, da jim prisluškujemo. Zagotavljam vam: ko vam prisluškujemo, ne opazite nobenih motenj v napeljavi.« Če vam torej škrta v telefonu, še ne pomeni, da vam prisluškujejo.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Dva leva
Slovenija kot velikonočni zajček
»Slovenija ni poskusni zajček,« nam je zagrozil boter evrskega klana.
No, ne ravno boter, prej consigliere evrskega klana, Jeroen Dijsselbloem je prostodušno iskren. Poskusni zajček je bil denimo Ciper, pa Grčija in sploh sredozemske evrske države, minus Francija plus Irska. Eksperiment je v celoti uspel, saj je razvil metodo prisilnega postavljanja dežel v odvisno razmerje. -
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Dva leva
Kaj delajo naši vrli evroposlanci? Najbolj odgovorni ali naivni, kakor vam je ljubše, v glavnem rutinsko in vestno delajo stvari, za katere so poslani v Bruselj. Tisti bolj zmerno odgovorni in manj naivni pa predvsem razkošno trošijo davkoplačevalski denar. Tako za bivšega evroposlanca s slovenske politične levice pravijo, da je raje kot dolgočasne parlamentarne seje obiskoval fitnes in lepotilne studie. A kakorkoli. S takimi sicer so stroški, ni pa težav. Težave so s poslanci s politične desnice, ki nenehno delujejo proti interesu države, jo blatijo, denuncirajo.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Dva leva
Vojne na Balkanu so spet pokazale, da se da vse ukrasti, odtujiti. No, skoraj vse. Česar ne moreš odnesti, vzeti, pa lahko vsaj uničiš, požgeš, razstreliš. Denimo hiše, ki jih je težje odvleči. Ljudje kradejo žlebove, strešnike, avtomobilske gume, celo pokrove za kanalizacijske jaške. Tudi umetniška dela in inštalacije.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Dva leva
Ugani, kdo ne pride na večerjo
V Sloveniji se vse deli po ideološkem rezu. Tudi Slovenska cesta. Pa ne zato, ker je v spominu marsikaterega Ljubljančana ali obiskovalca še vedno Titova. Pred dnevi je mesto radikalno reduciralo promet med Šubičevo in Figovcem. Pač v predelu, kjer je bila ob največji koncentraciji po polžje premikajočega se motornega prometa največja koncentracija peščev. Jasno, takšne radikalne spremembe povsod in tako tudi pri nas povzročajo razhajanje v oceni, ali je to dobro ali slabo.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Dva leva
Volitve v Nemčiji so ne le pomembne, ampak tudi poučne za nas. Najprej zato, ker se lepo pokaže, da noben volilni sistem ne naredi ovinka čez zagate volilnih izidov. In tudi nemški t. i. personalizirani proporcionalni volilni sistem, ki je gotovo najbližje tako idealu reprezentativnosti (preslikava zrcalne podobe družbe, družbenih interesov v parlament) kot koncentracije (optimalnega števila strank za efektivno zmožnost parlamenta) in participacije (personalizirana izbira), se ne izogne možnim povolilnim zagatam.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Dva leva
Super, kajne? Cerkev podpira in odobrava gradnjo verskega objekta druge največje verske skupnosti v državi. (Muslimanov je malo več, kot je pravoslavnih, in trikrat več, kot je protestantov.) A mar je res bilo vedno tako ali pa je čas razorožil cerkev? Leta 2004, ko so bili »verski boji«, povezani z vprašanjem džamije, najhujši, slovenska RKC ni kazala nobene solidarnosti ali vsaj razumevanja za tegobe marginalizirane islamske skupnosti.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Dva leva
Obama ni prvi Nobelov nagrajenec, ki si je prestižno odlikovanje prislužil navkljub militantni politiki. Ali pa prav zaradi nje. Nobelovi nagrajenci za vojno? Lahko bi tako rekli. Denimo, leta 1973 je dobil Nobelovo nagrado Henry Kissinger, ki ni bil kakšen pacifist kot dalajlama, Martin Luther King ali mnogi drugi prejemniki najprestižnejše mirovne nagrade, ampak zelo vplivni predstavnik establišmenta, ki je med drugim neposredno zaslužen za širitev vietnamske vojne na območje Kambodže. Pač, dobil je zoprno nalogo, da »častno« zapre sramotno izgubljeno vojno v Vietnamu in za to so mu dali nagrado, poimenovano po izumitelju dinamita.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Dva leva
Se spomnite evforije, ki je še na začetku leta prevevala vstajniško gmajno? Takoj na volitve! Že v jeseni? Nak, v jeseni je prepozno, so se pridušali. Češ, prehodno vlado Alenke Bratušek je treba prisiliti, da razpiše volitve še pred počitnicami. In uspeh bo zagotovljen. Eden bolj izpostavljenih vstajnikov je javno obetal: 70+. No, sedaj je jesen in obstaja resna nevarnost, da se volitve resnično zgodijo. Vstajništvo pa ni kaj bolj pripravljeno, kot je bilo zgodaj spomladi. Zdi se, da se še najbolj konkretno pripravlja nastajajoča stranka Solidarnost, ki se postopoma oblikuje pretežno iz moštva in idej Odbora za pravično in solidarno družbo. Vsekakor pa nagli razpad koalicije in posledično zelo verjetne nove predčasne volitve ne bi blagodejno vplivali na nobenega potencialnega novega udeleženca. In, k njihovi sreči, tudi na veliko večino etabliranih strank ne.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Dva leva
Hja, medtem ko desnica mašuje in glorificira spomin na slovensko domobranstvo, je pogled politične levice usmerjen naprej. Očitno v njej razumejo napotilo velikega učitelja Stalina, da je treba gledati naprej in ne nazaj, če se nočeš zmotiti v politiki. To, kar se je pred dnevi zgodilo v Rovtah, se ne bi smelo. A tudi to, kar se je zgodilo v Luki Koper, prav tako ne.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Dva leva
Ko teče beseda o denarnih poslih Vatikana ali finančnem hazardu slovenske lokalne cerkve, so začinjene medijske zgodbe o tem, kako se je posamezen klerik zapletel v kakšno spolno bizarnost, prav osvežujoče. Denimo tista, da so menda kar pomembnega duhovnika Arthurja Coyla iz zloglasne bostonske nadškofije zalotili na pokopališču v Massachusettsu med spolnim odnosom s prostitutko. Pod predpostavko, da je ponudnica spolnih uslug polnoletna in da je šlo za fer poslovni odnos; se pravi, da jo je »nategnil« samo telesno, ne pa tudi finančno, kot je mariborska nadškofija vernike vlagatelje, se lahko zgolj blago naklonjeno nasmehnemo. Nobene zlorabe otrok, nobenega zatajenega potomca ne bo iz tega bližnjega srečanja. In še kraj dejanja je posvečen. Torej vse o. k. Razen, kajpak, obrobne podrobnosti, namreč dvojne morale. A kaj bi to.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Dva leva
Z napovedovanjem prihodnjih in bodočih dejanj je res hudič. Optimistične napovedi imajo to slabo lastnost, da se praviloma ne uresničijo. Katastrofične pa obratno, da se praviloma uresničijo. Januarja letos sem v Mladini (št. 4) zapisal, da »slabe banke verjetno ne bomo dobili. Nič hudega. Čisto dovolj je, da imamo slabo vlado, slabo cerkev in navsezadnje tudi slabo opozicijo«. Optimistična napoved o slabi banki je kajpak napačna. Pesimistična ocena slabe vlade, opozicije in kajpak cerkve pa še bolj drži kot takrat, ko je bila zabeležena. Dejstvo, da je bila takrat na oblasti Janševa vlada in da je bila glavnina formacije sedanje vladne koalicije takrat v opoziciji, ne spremeni ocene. Vlada je preprosto zanič, opozicija pa tudi. Ne glede, kdo trenutno zavzema posamezno vlogo. Ob tej ugotovitvi je paradoksno še zlasti to, da so ljudje podpirali spremembo vladne koalicije tudi zato, da bi preprečila formiranje slabe banke, razgrajevanje socialne države ter sezonsko razprodajo javnega dobrega. Sedaj vse to, s čimer je grozila Janševa vlada, udejanja vlada Alenke Bratušek.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Dva leva
Pravijo, da se spopadi prelevijo v vojne, ko se več poimensko ne šteje oziroma ne zna našteti mrtvih. In prav tako, da se globoka zadolženost spremeni v finančni kolaps, ko več ne veš, koliko si dejansko dolžan. Da slovenska RKC ne ve, koliko je dolžna, je res in ni res. Res v toliko, da danes ne more reči, kolikšen je (bo) dolg z vsemi kumulativnimi posledicami. Milijardo, poldrugo milijardo ali celo več, kot opozarjajo nekateri ekonomisti. Ni pa res, v kolikor se spreneveda, da je dolg tolikšen, kot je neposredno zadolžena na lastno ime in ne na ime investicijskih skladov. Tako smo lahko slišali že iz prenekaterih izjav dostojanstvenikov o tem, da je pravzaprav v celotni situaciji dejansko dolg cerkve (točneje mariborske nadškofije) 27 milijonov evrov. Kar je sicer veliko, a drobiž proti celotnemu dolgu.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Dva leva
Poznate kultni film Spika Leeja Do the Right Thing (1989)? Družboslovno bi ga lahko okvalificiral kot filmskoteoretski uvod v vsesplošne nemire in upor, ki se je zgodil tri leta kasneje v Los Angelesu, ko so policaji brutalno premikastili črnega motorista Rodneyja Kinga. Problem, ki ga »študijsko« obdela v svojem nadvse duhovitem filmu s tragičnim zaključkom, je razmerje med povodom in vzroki.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Dva leva
Kakšen prav hud patrotizem me ne daje. To nekako ni v moji naravi. Sem preveč ciničen, da bi se pretirano istovetil s predmodernimi pojmi. Domovinska čustva se mi zdijo nekaj, kar spada bolj v patetični okvir čitalniškega narodnobuditeljstva konec devetnajstega, kot pa v začetek enaindvajsetega stoletja. Enako velja za lokalpatriotska čustva. Istovetenje brez refleksije, brez kritične distance je težko prebavljivo. Ni nekaj dobro že zato, ker je tvoje; del tvoje domovine, tvojega kraja.
