Vlado Miheljak
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Dva levaVeč
Kakšen prav hud patrotizem me ne daje. To nekako ni v moji naravi. Sem preveč ciničen, da bi se pretirano istovetil s predmodernimi pojmi. Domovinska čustva se mi zdijo nekaj, kar spada bolj v patetični okvir čitalniškega narodnobuditeljstva konec devetnajstega, kot pa v začetek enaindvajsetega stoletja. Enako velja za lokalpatriotska čustva. Istovetenje brez refleksije, brez kritične distance je težko prebavljivo. Ni nekaj dobro že zato, ker je tvoje; del tvoje domovine, tvojega kraja. Več
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Dva levaVeč
Za politično realnost Združenih držav velja, da ni najhuje, da nimajo resne alternative v politični izbiri, ampak da so ljudje v veliki večini ponotranjili to spoznanje. Se z njim sprijaznili. Morda je to bolje kot vse družboslovne študije ponazorila prva epizoda osme sezone kultne animirane serije Simpsonovi. Več
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Dva levaVeč
Ne vem, ali naj bom ob zlomu evropske avtonomije v primeru Snowden vesel ali žalosten. Vesel, pravzaprav bolj privoščljiv, ker nam prvič ni treba osramočeno ugotavljati, da se drugače od avtonomne Evrope nekritično in poslušno udinjamo diktatu Združenih držav. Evropska unija je bila v času šibke, od pomoči odvisne Rusije dolga leta edina realna sila, ki se je v svojih stališčih in praksi kolikor toliko upirala histeričnim ameriškim imperativom po zavezništvu. Več
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Dva levaVeč
Morda veste kdo je Werner Burkat? Kdo je Pierre-François Mourier? Kdo je Andrew Page? Zelo verjetno ne. Prvi je veleposlanik ZR Nemčije v Sloveniji, drugi veleposlanik Republike Francije, tretji veleposlanik Združenega kraljestva. Torej veleposlaniki pomembnih evropskih držav in partneric Slovenije. Ne poznate jih, ker daleč od medijev in cirkuških predstav profesionalno opravljajo diplomatsko misijo v deželi gostiteljici. Več
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Dva levaVeč
Ne vem, kako, ne vem, kaj, a nekaj bo treba narediti. Ker tako preprosto več ne gre. Prav vsakič v tem času pride do iracionalnega prepira. Namreč na proslavi dneva državnosti. Teme, o katerih se prepirajo, sicer niso iracionalne. So stvar temeljnega premisleka, kdo smo, kaj hočemo, iz česa izhajamo. Iracionalni so vložki v razhajanja. Več
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Dva levaVeč
Starejši bralci Mladine in vsi, ki so konec osemdesetih že intenzivno spremljali politično dogajanje, se gotovo spomnijo t. i. Mladininega parlamenta. Namreč, ko je bilo medijsko prezentiranje javnomnenjskih anket še v povojih, smo (leta 1988) naredili prvo preferenčno simulacijo takrat še zadnje tabuizirane teme – večstrankarskega sistema. Zaradi banalnega dejstva, da je zelo velik del volilnega telesa imel zgolj stacionarni telefon, je bila anketa izvedena na solidnem terenskem vzorcu v t. i. face to face intervjujski situaciji. Ker je bil to čas morda celo večje sproščenosti kot dandanašnji, so bili rezultati ob predpostavki reprezentativnosti vzorca vsekakor relevantni. Več
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Dva levaVeč
Kaj je počela Mladina pred 25 leti?
»Na začetku so bile Murgle,« bi lahko s svetopisemsko pompoznostjo oslikali stalnico paranoidnega iskanja najprej razrednega in federalnega, kasneje notranjega, protiosamosvojitvenega sovražnika. Kako banalno. Takrat, pred 25 leti in več, ko se je predvsem in skoraj izključno skozi Mladino teden za tednom vil vihar provokacij, so iz vojaških in unitarističnih krogov nenehno prihajali namigi, da za vsem stoji slovenska secesionistična partija, ki jo pooseblja Kučan. Več
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Dva levaVeč
Hja, Marx je imel še kako prav, ko je Heglovo konstatacijo, da se zgodovina ponavlja, dopolnil, da nastopa prvič kot tragedija, drugič kot farsa. Če je kdo dvomil o Marxovem ciničnem dopolnilu, ima v teh dneh krasno priložnost, da ga preveri na domačih prilikah. Proces proti Janši in pajdašem je res farsa. Ne zaradi sodnega postopka, ampak zaradi spremnih pojavov v obrambni strategiji. Več
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Dva levaVeč
Ko je oktobra 2011 bila potrjena sicer nekaj tednov trajajoča špekulacija, da bo Janković nastopil na volitvah, sem zapisal, da bo nastop Jankovićeve PS morda rešitev za prihajajoče volitve, ne pa tudi za levico. Ne zato, ker bi onkraj PS bila v tistem času neka boljša, bolj avtentična levica, ampak ker je od vsega začetka bilo jasno, da bo ta stranka “iz vseh vetrov”; v veliki meri sestavljena iz ljudi z dobrim občutkom, kdaj je treba skočiti z vlaka, ki drvi v prepad in skočiti na drugega, bolj perspektivnega. Tako so se na skupni listi znašli kandidati in kandidatke prebegli iz SD, Zares, LDS, celo iz ultranacionalistične desnice. In predvsem je bilo hitro jasno, da bo to stranka brez koncepta, zato brez doslednosti. Kar se je hitro po odličnem volilnem izidu tudi potrdilo. Več
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Dva levaVeč
Ne rečem, da je Bratuškovi in sploh koaliciji enostavno. Po eni strani sta pod velikim pritiskom “mednarodne skupnosti”, torej tiste dominantne evropske in svetovne politično-finančne falange, ki hoče disciplinirati dežele, ki preveč solirajo in kljubujejo. Sloveniji ponujajo kvečjemu vlogo, kot predlaga ameriški veleposlanik Mussomeli, balkanskega Singapurja. Če je to idealna perspektiva Slovenije kot članice EU, potem se je treba takoj začeti pripravljati na neizogibno dejstvo. Več
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Dva levaVeč
Po svoje je bilo pretresljivo, ko so prihajale iz Velike Britanije podobe praznovanja, nalivanja šampanjca ob smrti legendarne premierke Margaret Thatcher. Ne spomnim se, da bi kdaj v kakšni razviti, formalno demokratično ustrojeni državi prihajale na plano takšne podobe. Morda ob smrti kakšnega samodržca nedemokratičnega sveta, pa še tam je prvi odziv običajno histerični jok in obup; veselje pride običajno kasneje. Po drugi strani pa je bil takšen odziv popolnoma razumljiv, saj je praznovanje delovalo kot katarza po gnevu, ki ga je v svoji eri povzročila malemu človeku, sleherniku na Otoku. Brezdušno, brez milosti, brez sramu, agresivno je ljudi odirala kot zajce. Železna lady pač. Več
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Dva levaVeč
V začetku tedna smo se pustili pogostiti s še eno katastrofično oslikavo Slovenije. Namreč, Slovenija naj bi bila mednarodni prvak, pravi težkokategornik v korupciji. Takšen sklep sledi raziskavi revizijske hiše Ernst & Young. Raziskava, ki ni postregla s prav veliko podatki o metodi, trdi, da je reprezentativno zajela 3500 menedžerjev. Kar je najbrž točno, a to ne pomeni, da je dobila primerjalno relevantne odgovore. Več
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Dva levaVeč
Kako so nam ukradli socializem
Ne vem, ali je res ali gre zgolj za urbano legendo, a v drugi polovici osemdesetih se je na Poljskem in iz nje širila anekdota, da je nekdo izkoristil cenzorsko nepazljivost pri »osrednjem« režimskem glasilu Trybuna Ludu (Ljudska tribuna) in v malih oglasih objavil ponudbo s približno tako vsebino: »Zamenjam enosobno stanovanje v Varšavi za spalno vrečo na pločniku New Yorka.« Več
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Dva levaVeč
Socialdemokrati imajo težave. Slej ko prej sami s seboj. Z lastno identiteto; z moteno samopodobo in realitetno kontrolo. Dolgoletni predsednik se pogovarja z zlato ribico. Aktualni predsednik pa se prepira sam s seboj. SD pa medtem vztrajno ponavlja neumnosti. Zato je pretežni del svojega parlamentarnega obdobja životarila. Imela je en dober trenutek, ki pa ni bil posledica dobrega dela in dobre politike, ampak slabega trenutka konkurence na levici; namreč samodestrukcije in posledičnega razpada stare liberalne demokracije. Več
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Dva levaVeč
Thomas Mayer proti Tomažu Majerju
Končno se je tudi pri nas dogodila spet ena spodobna, pravzaprav atraktivna lumparija. Namreč predrzni »rop« denarnega depoja neke varnostne agencije, ki ga je izpeljal – njen varnostnik. Spominja na zgodbe francoskih filmskih kriminalk iz zlate dobe novega vala, ko klasična pravila filmske fabule in njenega moralnega poduka niso več veljala. Poenostavljeno povedano, dobri ljudje so preprosto dobri in z njimi ni kaj početi. A tudi slabi so dejansko dobri ter kot taki šele zares zanimivi in privlačni. Podtaknejo nam jih kot objekt identifikacije. Gledalec podoživlja junakove dileme, z njim beži pred zakonom, se ujame v emocionalno zanko in navija, da bi se junak izmaknil pregonu in kazni. Fabule niso poenostavljeno črno-bele, ampak le v odtenkih črne. Več
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Dva levaVeč
Oh, groza! Iz slovenskega centra PEN so izključili največjega slovenskega literata. Borisa Pahorja? Nikakor. On je izstopil sam. Izključili so Janeza Janšo, ki je slovenskim hermetičnim literatom pred časom zabrusil, da je prodal več knjig kot vsi tisti, ki ga izključujejo, skupaj. Po kvantitativnih merilih je verjetno res največji. Navsezadnje nenehno poudarja, da črni fond, nepojasnjen vir njegovih gotovinskih sredstev in nakupov, izhaja iz prihrankov od ogromne prodaje Premikov in Okopov. Torej več kot orožja? To verjetno ne, čeprav njegovo vojaško-taktično prozo in poezijo kupujejo tudi tisti, ki knjig sicer ne berejo. Več
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Dva levaVeč
Po mojem se nesojeni minister Maher čudi in mu nič ni jasno. Naredil je skromno, a po merilih velike večine državljanov, ki živijo od svojega dela in denarja, sanjsko domovanje za svoj traktorček, kosilnico ali kar pač. Prostorno, svetlo, s krasnim razgledom na sečoveljske soline. Če traktorčku zmanjka energije, je v kotu ličen kamniti gril, da mu pripravi čevapčiče ali škarpeno na žaru. Resda je bila »klet« zgrajena brez gradbenega dovoljenja, a prejšnja vlada mu je s svojim pregovornim občutkom za malega človeka in male kmetijske stroje omogočila legalizacijo. Več
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Dva levaVeč
Prezgodnje praznovanje pomladi
Heinrich Böll je v romanu Skupinska slika z gospo skozi zgodbo subtilnega, a prepovedanega ljubezenskega razmerja v zadnjih dneh vojne vihre in totalnega kaosa, ko je stari režim že bolj kot ne razpadel, novega pa še ni bilo, posredoval sporočilo, da naj udeleženci uživajo v vojni, kajti ko pride mir, se bodo problemi šele zares začeli. Vojna je kruta, a mir je neizprosen. Tako nekako. In Slovenija marca 2013 je približno tako nedefinirana, kot je bila Nemčija aprila in maja 1945. Več
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Dva levaVeč
Kdor hoče spoznati mentalno stanje skrajnega roba pravzaprav »podna« slovenskega novinarstva, se mora obvezno spopasti s fenomenom medijskega pokrivanja mariborske županske tekme. Namreč, za enega od favoriziranih kandidatov, ki pa očitno ni iz prave politične družine, so lansirali vest, da je – oh groza – svoj čas odrl, skuhal in pojedel mačko. Že res, da naj bi to delal (odiral in jedel) skupaj z mariborskim radijcem, ki je znan zafrkant, a novinarka je zgodbo zagrabila zares in iz mačke naredila (novinarsko) raco, ki so jo potem obračali na ognju – malo zaradi zmerne bistrosti, malo zaradi političnih motivov. Več
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Dva levaVeč
Vsak revolveraš, časten ali nečasten, ve, da bo prej ali slej v spopadu kdo hitrejši, spretnejši. Skratka, da bo na koncu pokošen. A vsak si želi čim lepšo smrt. Tako epsko, da se bo o njej še dolgo govorilo. Janša, ki razmišlja o vsem skozi optiko velikih revolveraških spopadov, je verjetno hudo razočaran. Kot je slikovito opisal moj prijatelj, je verjetno računal, da bo v usodnem spopadu stal nasproti nekdo v rangu Doca Hollidaya, Wyatta Earpa, bratov Clanton, pa se mu je nasproti postavila neka mlajša, do zadnjih volitev širši javnosti neznana poslanka, ki so jo v krogu SDS še nekaj dni prej seksistično zaničevali. Več
-
Kdor ima še toliko trpežen želodec, da lahko spremlja zadnja govorjenja in tvitanja Janeza Jaše, lahko ugotavlja, da odhaja tako, kot je politično živel. Namreč grobo, arogantno, poln podtikanj, laži, falsificiranj. Le da v zadnji fazi niso na tapeti direktni nasprotniki, verjetno sovražniki, ampak dovčerajšnji partnerji. Na predsednika Državljanske liste je nalepil etiketo »virantovanja«, od korektnega Žerjava se je poslovil kar s tvitom (»Vlado je zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije.«). Torej, Janša je imel v svoji vladi najslabšega ministra vseh časov, in to je obelodanil takrat, ko sta se razšla. Več
-
Kako bi šlo stopnjevanje gnusobe v politiki? Gnusno, še bolj gnusno, navdušujoče. Po vsem, kar se dogaja, je gnus preprosto prešibko čutenje. Ne zajame vseh razsežnosti pomena. Kajti dejstvo, da Janša preprosto ne odide, kljub temu da je izgubil zaupanje javnosti, da je izgubil parlamentarno večino, da ga razgaljajo protikorupcijski procesi, da sta izpisani poročili protikorupcijske komisije hudo obremenjujoči, je že prav fascinantno. Več
-
Slovenija ni ena, Sloveniji sta dve. Kolikokrat smo to že ugotavljali? In v petek se je znova potrdilo. Dopoldan je bil festival kolture, popoldan kulture, pravzaprav kultur. Dopoldan vzdušje čitalniškega patosa, predmoderne ikonografije: veliko meha, malo smeha. Kot na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru pred skoraj poldrugim stoletjem. Dobro, razlika je. Takrat so se ljudje sami pripeljali z vozovi, tokrat so jih organizirano in brezplačno zvozili z avtobusi. Prav slednje je dalo še dodatno, balkansko mitingaško dimenzijo. Več
-
Slovenija po dvaindvajsetih letih spet začenja tam, kjer je bila konec osemdesetih in na začetku devetdesetih. V nekakšnem repasažu; dodatnem poskusu – tako demokratična javnost, ki je zgroženo ugotovila, da ji je nekdo ukradel državo, in prav tako tudi tisti del politične elite, ki je prepričan, da ga ni bilo zraven, ko so drugi polnili žepe in osvajali centre moči. Oboji skušajo popraviti, kar je bilo zamujeno v dveh desetletjih. Zato so prvi šli na cesto, drugi na okope. Več
-
Že res, da bežeče stranke s potapljajoče se koalicijske ladje niso dosledne. Od SDS so (zlasti SLS in DeSUS) neuspešno zahtevale, da umakne Janšo zgolj kot premiera, ne tudi kot predsednika stranke, pa lahko mirno nadaljujejo koalicijsko zgodbo, od PS pa zahtevajo, da popolnoma umakne Jankovića tudi iz stranke, da morebiti lahko zgodbo sploh začnejo. No, ni problem preostra zahteva do PS, ampak premehka do SDS. Več
-
Slabe banke zelo verjetno ne bomo dobili. Nič hudega. Čisto dovolj je, da imamo slabo vlado, slabo cerkev in navsezadnje tudi slabo opozicijo. Slednje se v zadnjem času kar pozablja. Opozicija je za nastalo situacijo prav tako kriva, čeprav ne toliko kot vladna koalicija. Ne zato, ker bi bila odgovorna za napačne, nesmiselne, destruktivne in ideološko nasičene poteze vlade in koalicije, ampak ker ne odigra ustrezno svoje opozicijske vloge. Pozitivna Slovenija zato, ker je ne zna, socialdemokrati pa zato, ker je nočejo. Najljubši šport enih in drugih pa je, da si medsebojno nagajajo. In to se v naslednjih dneh in tednih lahko izkaže kot velik problem. Več
-
Pravzaprav si Janša ne bi mogel izbrati boljšega kraja za klavzuro pred radovedno javnostjo in mediji. V velikem slogu je šel k samodržcu še večjega sloga. K politiku, ki je bil razglašen kot osebnost leta organiziranega kriminala! Ne vemo, ali mu je kaj koristnega svetoval; ali mu je morebiti vsaj izrazil podporo v teh težkih časih. Jo pa vsekakor potrebuje. Še zlasti, ker mu jo je po medijskem pritisku in evroposlanskih poizvedovanjih odtegnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Ne le odtegnil. Postavil ga je na laž. Res sta se pogovarjala, potrjujejo iz urada predsednika Evropskega sveta, ampak ne o slovenskih notranjih zadevah. Pogovor je potekal v okviru niza telefonskih pogovorov na temo naslednika Jean-Clauda Junckerja na čelu evroskupine. Ob tem so zatrdili, da »predsednik Evropskega sveta ne želi komentirati ali se vpletati v slovensko domačo politiko«. Več
-
Ne vem, komu je bilo v torek v Odmevih huje: ali Janezu Janši ali Rosviti Pesek. Trudila se je biti korektna, rahlo preskakovala ključna dejstva, pozabila, da ima na voljo podvprašanja, s katerimi se preverja tisto, kar intervjuvanec preskoči, česar ne odgovori, pustila, da je namesto o sebi govoril o članih KPK, a izpadlo je klavrno. V torek zvečer je premier stal pred gledalci s spuščenimi hlačami. Janša sicer spada v generacijo, ki je prepričana, da je vse možno pojasniti z dialektičnim materializmom. Stara izobrazba mu tokrat ni pomagala. Lukenj v zgodbi ni bilo mogoče pojasniti »dialektičnomaterialistično«. Nobenega običajnega cinizma in samozavesti ni bilo opaziti. Več
-
Torej, »bodimo realni, zaželimo si v letu 2013 nemogoče«, bi si lahko voščili v sikstiejterskem slogu. Želje so lepe, pričakovanja realna, realizacija pa imaginarna. Že res, da novi spletni načini komuniciranja dajejo akcijskemu potencialu novo dimenzijo, a proizvajajo tudi veliko iluzijo. Iluzijo, da se virtualni svet predstav in resničnost samodejno prekrivata. Zato imajo tisti, ki so brez zgodovinskega spomina in brez vpogleda v analogno realnost, napačne predstave in pričakovanja. Več
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Dva levaVeč
Član programskega sveta RTVS, Janšev sindikalist in upokojeni strojevodja, si predstavlja javno televizijo kot železnico. Televizijski program in spored pa kot vozni red. So redni in izredni prevozi. Pač po potrebi. Skupaj z Aplencem, akademikom Kosom, in kar jih je še kurjačev in kondukterjev Kmetičeve kompozicije, bi kar določili, česa neuko ljudstvo ne razume ter kaj, kako in kdaj naj jim prosvetljeno novinarstvo razloži. No, v aktivu novinarjev informativnega programa so sicer ogorčeno izrekli protest, a javna hiša je spet razumela grožnjo kot pomoč in prisluhnila njihovi obskurni zahtevi. Več
