dr. Bogomir Kovač
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Ekonomija
EU in evro sta tudi po objavi zadnjih ukrepov Evropske centralne banke (ECB) v resnih težavah. Dobili smo zgolj podaljšek in poglobitev sedanjih rešitev. Tudi zadnja nadzorna poročila Evropske komisije (EK) dokazujejo, da ostajajo pri starih merilih in ukrepih. Osrednji problem za EK in ECB niso napačna zdravila, temveč njihov premajhen odmerek in neučinkovita uporaba. Očitno še vedno ne razumemo asimetričnih šokov, anticiklične kombinacije monetarne in fiskalne politike in ključnega vzvoda ekonomike povpraševanja. Zato krize ni konec, ljudje pa izgubljajo vero v institucije, politike in možne rešitve.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Ekonomija
Evropa je na kritični točki begunske drame. Marec bo odločilen, pravijo politiki, zaradi sporazuma s Turčijo, mirovnih pogajanj o Siriji, EU čaka ključni dogovor glede begunske krize. Pričakovanja in vložki političnega kapitala so povsod veliki, realne možnosti majhne. EU je na robu povojnega obstoja. Najprej je velika recesija sesula zaupanje v evropske institucije, potem sta se zatresla evrski in schengenski režim, nazadnje begunci in blasfemičnost politikov vodijo EU v nerešljiv kaos. Migracije in begunci so večna podoba sveta, EU očitno zgolj začasna.
-
Februarja 1936 je izšlo Keynesovo delo Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja (ST), ki je povzročilo revolucionarne zasuke v ekonomski teoriji, ideologiji in politiki. Revija Times je 31. decembra 1965 izšla s Keynesovo naslovnico in se v vodilnem članku poigrala, češ da smo zdaj vsi keynesianci. Metafora je postala legendarna, zaradi Friedmana in kasneje Nixona v njenem ozadju, hkrati pa je dokazovala neverjeten Keynesov domet. Keynes je postal novodobni A. Smith, oče makroekonomije, nihče ne more mimo njega, pa če ga sprejema ali ne. Sedanja kriza je čas vrnitve, toda manj k samemu Keynesu, bolj h keynesianskemu pristopu.
-
Vedno nove spremembe v korporativnem vodstvu NLB, po desetletju privatiziranja, saniranja in prestrukturiranja, niso nobeno presenečenje. Banke v sedanji finančni krizi povsod postajajo živi pesek, ki požira vse in vsakogar. Zakulisnim igram in pretvarjanjem spet ni videti konca. Nekatere skrbi ponor davkoplačevalskega denarja, druge privatizacija, tretji merijo svoje moči glede regulacijskega ali lastniškega vpliva, četrti lovijo domače ravnotežje do evropskega Titanika. Povezanost politike in denarja je tudi tokrat destruktivna, na ravni EU in tudi doma.
-
O britanskem referendumu o morebitnem izstopu iz EU (brexit) potekajo vroča pogajanja, ki pomenijo nevarno politično igro na obeh straneh. Britanska vlada razmerje do EU izrablja za utrditev političnega položaja doma, EU doživlja britanske zahteve kot dodatno grožnjo svojemu obstoju. Obe strani politično trgujeta, manj gre za vsebinske spremembe, ki bi zagotovile boljše delovanje EU. Težava je v tem, da Cameron zahteva tisto, kar danes EU že počenja, z Nemčijo na čelu. Hkrati EU razpada zaradi samovoljnosti držav, ker se nihče ne strinja z ničimer. Plehka pogajanja o »brexitu« postajajo nova zapravljena priložnosti za politično strpno, vsebinsko in sprejemljivo spremembo EU.
-
Liberalni zahodni red pod globalno hegemonijo ZDA tiči v krizi. Evropa, ki je sedem desetletij delovala pod njim, se vse bolj zapleta v nacionalizme, razpad sedanje EU ni več anatema. Očitno niti tradicionalni trg niti država nista več primerno ekonomsko orodje, stari ideologiji neoliberalizma in keynesianizma ne zadoščata, tradicionalna politična desnica in levica sta brez pravih rešitev. Očitno je manifest za novo demokratizacijo EU, DiEM 25, ki so ga pod vodstvom Janisa Varufakisa obelodanili ta teden v Berlinu, iskanje nekakšne nove normale. Toda v čem naj bi bil nov projekt reševanja EU drugačen od drugih, ali bo zaradi tega morda tudi uspešen?
-
Bančna unija je januarja 2016 odprla novo poglavje reševanja evra, dolžniške krize in dokazovanja, da »več EU« rešuje njeno prihodnost. S seboj prinaša centraliziran bančni nadzor in skupen reševalni sistem za problematične banke, namesto davkoplačevalcev bodo zanje odgovorni predvsem lastniki in varčevalci. Tako bančna unija postaja ekonomsko največja in politično najbolj tvegana institucionalna rešitev od začetka finančne krize jeseni 2008. Banke so v EU hipertrofirane, postale so del nedorečenosti evra in neznosnega pohlepa finančnega kapitalizma. Toda spremembe bančnega režima za zdaj pomenijo bolj zadnji žebelj v krsto evra kot njegovo vnebovzetje.
-
Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu je že desetletja globalni januarski obred, kot novoletni dunajski koncert ali nemško-avstrijska skakalna turneja. Srečanje vplivnih menedžerjev, politikov in strokovnjakov, tudi estradnih zvezd in drugih vplivnežev je bilo letos posvečeno »četrti industrijski revoluciji«. Tehnološki napredek je religija razvitega zahodnega sveta, ker omogoča gospodarsko rast in velja za večno zdravilo sodobnega kapitalizma. To je dokaz, da WEF rešitve sedanje krize išče v tehnoloških spremembah in ne v politični ekonomiji.
-
EU in globalno gospodarstvo sta na dobri polovici januarja sredi politično-ekonomskega viharja, pesimistične napovedi možne velike krize postajajo vse bolj realne. Kataklizmično leto 2016 se začenja s hudim padcem borznih indeksov, terorističnimi akcijami, geopolitičnimi konflikti, podaljškom begunske krize. Schengenski režim razpada, politična fragmentacija EU narašča. Lahko EU v sedanji obliki sploh preživi te političnoekonomske pritiske in stopnjevanje kriz? Kaj je lahko alternativa?
-
Vizija Slovenije 2050 je pred dnevi, kot prvi osnutek, doživela vladno obravnavo. Pomeni izhodišče za strategijo razvoja države do leta 2030 in kasnejši akcijski načrt sprememb. Obsedenost s strategijami je v Sloveniji obratno sorazmerna z učinkovitostjo strateškega menedžmenta in vodenjem sprememb. V petindvajsetih letih se nismo naučili niti dobro načrtovati, še manj izpeljevati svojih načrtov, v poplavi strateških dokumentov smo povsem izgubljeni. Strategije vseh vrst celo povzročajo družbeno entropijo, namesto da bi jo zmanjševale. Cerarjeva vlada nadaljuje logiko teh neumnosti.
-
Slovenija stopa v petindvajseto leto svoje državnosti, pomenljivih obletnic je bilo nekaj lani, še več jih bo letos. Dovolj za trezno inventuro politično-ekonomskega razvoja, premalo za presojo, kam in kako naprej. Od romantične plebiscitarne predstave, da bomo delali, kar bomo hoteli, smo prispeli do znanega brezpotja, kjer drugi vse bolj odločajo o nas. Slovenija je danes kot mlada država brez prave politične identitete, ekonomske razvojne strategije, z nedoraslimi in nesposobnimi voditelji, simbolno in realno obdana z žično ograjo na jugovzhodu, z razpadajočo EU na severozahodu. Kje smo zavozili in kaj smo naredili prav? Kako smo izgubili kompas in kdo je za to najbolj odgovoren?
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Ekonomija
Političnoekonomska napoved novega leta 2016 ni posebno rožnata, pa tudi ne dramatična. Tveganja za novo gospodarsko recesijo naraščajo, politični konflikti se povečujejo, svetovna politična in gospodarska ureditev se maje. Zato bo več političnoekonomskega pesimizma, zaupanja v prave rešitve pa manj. To bo leto, kjer se ekonomska gonilna kolesa spreminjajo. Kitajska ni več motor globalne rasti, ZDA začenjajo zasuk v monetarni politiki, EU z evrom ostaja problem. Deflacija, brezposelnost in nižja rast bodo krojile našo ekonomsko usodo.
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Ekonomija
Evropska komisija skuša begunsko krizo in schengensko območje rešiti z ustanovitvijo nove mejne in obalne straže, drugačnimi pravili in močnejšo agencijo Frontex. Svoje rešitve razglaša kot novo poglobitev EU, dejansko pa usodno posega na ključno področje suverenosti držav. Več EU pomeni manj svobode in avtonomije za državljane članic. Slovenska vlada se že dolgo dojema kot pravi branik schengenske meje. Žična mejna ograda ni zamejitev drugih, temveč predvsem omejitev za nas. Pomeni paradoksalno samookupacijo države, ki ni zgolj simbolna, temveč tudi pravna, ekonomska in kulturna tragedija. Emil Zola je leta 1898 obtožil francosko vlado v aferi Dreyfus. Njegov »J’acusse …!« je treba ponoviti, tukaj in zdaj.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Ekonomija
Pariški sporazum o podnebnih spremembah (COP21), enaindvajseti po brazilskem Riu 1992, je leseno železo. Prinaša veliko starih okoljskih obljub in politične retorike, pa malo pravno zavezujočih in ekonomsko sprejemljivih rešitev. Konferenca je razširila prostor sodelovanja, ohranja prizadevanja glede rasti globalne temperature, skrbi za sistematično prilagajanje želeni nizkoogljični družbi. Toda trije stebri sporazuma so kljub temu nova politična prevara in ekonomska utvara, ki dejansko ne more preprečiti prihajajočih ekoloških katastrof. Politične namere ne morejo uspeti brez ekonomskih mehanizmov, potrebnega financiranja, večje razvojne solidarnosti med bogatimi in revnimi. Vse to je ostalo v Parizu na pol poti. Ljudje smo spremenili planet Zemljo očitno hitreje kot samega sebe.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Ekonomija
Pred senatom evropskega sodišča v Luksemburgu je te dni potekala ustna obravnava zaradi razlastitve imetnikov obveznic in delnic pri sanaciji slovenskih bank konec leta 2013. Navidezno gre za pravno presojo, ali so mnenja evropske komisije zavezujoč pravni vir za Slovenijo. Dejansko pa v ozadju politični okvir delovanja EU. Evrski sistem in schengenska meja sta primer na pol zgrajenih institucij, politična unija kot rešitev vseh kriz EU pa je danes nevarna utopija. Problem »izbrisa« decembra 2013 tiči v nerazumevanju subsidiarnosti, politične suverenosti in reprezentativnosti moči politikov, ki odločajo. Škandal z izbrisom je priložnost za kritično dojemanje EU in presojo odgovornosti naših odločevalcev.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Ekonomija
Mala davčna reforma, kot so jo ljubkovalno poimenovali, je nov političnoekonomski polom Cerarjeve vlade in finančnega ministra. Politično je bila zastavljena diletantsko, ekonomsko ni imela prave vsebine. Bila je premajhna, da bi bila reformna, umrla je, preden so jo spočeli. Bila je del fiskalne shizofrenije sodobnega neoliberalnega totalitarizma. Temeljila je na kulturi nevprašljivosti, spornih prednostnih nalog ekonomske politike in večne zaletavosti ukrepov. Zato je ta vlada brez kritične ekonomske refleksije obsojena na politično samodestrukcijo. Toda mandat je dobila, ker je Cerar obljubljal normalnost, Mramor pa strokovnost. Prvi se je izgubil v begunski krizi, drugi v bruseljskih labirintih.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Ekonomija
Teroristični napad v Parizu 13. 11. 2015 postaja francoska podoba ameriškega leta 2001. Zločin je storjen, sočutje in solidarnost z žrtvami sta nedvoumna, mi vsi smo Parižani, »nous sommes tous les parisiens«. Toda brezkompromisna podpora žrtvam ne pomeni, da francoska vlada ravna prav. Holland je v nekaj urah razglasil izredno stanje, napovedal spopad z ISIS, v vojno norijo proti terorizmu želi Francija potegniti celotno EU. Toda pariški pokol so opravili francoski državljani, njihov terorizem je odgovor na vlogo Francije v svetu, na brezizhodnost mladih doma. EU je sredi ekonomske recesije, novih političnih cepitev in mejnih delitev. Nemčija je z evrom pokopala njeno ekonomiko, Francija očitno njen mirovni politični projekt, za nameček Bolgarija, Madžarska in Slovenija na balkanski periferiji z obmejno rezilno žico simbolizirajo konec svobodne Evrope. Kakšen noro krasen svet!
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Ekonomija
Do usodnega pariškega srečanja ZN o podnebnih spremembah, COP 21, sta še dva tedna. Pariz 2015 je po Kjotu leta 1997 nov veliki poizkus mednarodne skupnosti, kako ustaviti dramatične podnebne spremembe. V Sloveniji je v teh dneh izšla nova knjiga Naomi Klein s pomenljivim naslovom: »To vse spremeni, kapitalizem proti podnebju«. Zajezitev podnebnih sprememb pomeni drugačno zastavitev vsega, kar smo počeli doslej. Toda razmeroma hitro, ustvarjalno in mirno spremeniti način življenja, način produkcije in potrošnje sedanjega »bogastva narodov«, je za zdaj politična utopija. Pariško srečanje bo zato samo nadgradilo dosedanjo razvojno zanko. Če moramo spremeniti vse, se ne bo ničesar spremenilo.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Ekonomija
Premier Cerar je na nedavnem evropskem vrhu glede balkanske begunske krize poudaril, da EU grozi razpad, če ne bo hitre in učinkovite rešitve. V hipu sta podalpska Slovenija in brezbarvni predsednik vlade postala svetovna medijska atrakcija. Zaman, Cerar se je od tod dalje samo še opravičeval, da ni mislil tako, kar je rekel, zato je zanj propad EU zgolj povod, kako jo rešiti. Toda zaplet je globlji. Cerar ima prav, kadar misli, da se moti. Seveda se tudi moti, ko misli, da ima prav. V tem narobe svetu je domislek o razpadu EU točen, mnenje o odličnosti slovenskega ravnanja z begunci pa globoko napačen. Toda ostanimo pri prvem.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Ekonomija
Agenda gospodarske rasti ostaja v Sloveniji osrednji politično-ekonomski problem. Pomeni temelj političnih spopadov namesto možnosti za razvojni preboj države. Vlada si z njo kupuje prostor za fiskalno konsolidacijo, sindikati zahtevajo konec varčevanja pri plačah, delodajalci nižje davke in nove reforme. Za desno opozicijo je rast iluzija, ker država pada na vseh lestvicah uspešnosti. Ekonomskim zablodam in politični histeriji tudi v tem primeru ni videti konca.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Ekonomija
Agonija političnih in ekonomskih migrantov postaja vse bolj nevzdržna in dramatična, sposobnost spoprijeti se z njo enako neučinkovita. Slovenija je podobno kot vse države pred njo v tej komaj dojemljivi begunski verigi s svojo pripravljenostjo in ukrepi pogorela. EU razpada, humanitarna katastrofa z begunci je do kraja razgalila njen politični cinizem in birokratsko nesposobnost. Finančna in dolžniška kriza je povzročila ekonomski razpad, begunska je zamajala njene politične in moralne temelje. Slovenija je aktivni člen te klasične tragedije skupnega. Orbanove žične ograje, vojska na mejah, ksenofobija in zavračanje ljudi vse bolj postajajo tudi naša realnost.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Ekonomija
Angus Deaton, škotski ekonomist na prestižni ameriški univerzi Princeton, je dobitnik letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo. Izbor je izvrsten in razmeroma pričakovan. Deaton je že nekaj let veljal za potencialnega nagrajenca, velja za osrednjega teoretika ekonomike potrošnje, natančnega preučevalca neenakosti in revščine, široko razgledanega razvojnega ekonomista. Vsa tri področja so danes ključna za presojo izhodov iz krize, Deaton pri tem združuje tako abstraktno kot empirično analizo, kritičen je do slepega pozitivizma, pa tudi do pogosto ideološkega normativizma. Teoretsko nekonvencionalen, metodološko in empirično izredno natančen kritik ekonomske teorije in njene uporabe. Natančnost in poštenost sta njegovi temeljni vrlini.
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Ekonomija
Volkswagnova afera z dizelskimi motorji ni zgolj poslovni škandal, temveč sindrom sodobnega korporativnega sveta. Razkriva moralno naravo sodobnega biznisa, usodne protislovne zanke političnega kapitalizma, sodobne zagate trajnostnega razvoja. Nastal je v središču vodilne industrije sveta, največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov, znotraj nemškega industrijskega čudeža. Zato nosi v sebi hkrati toliko protislovnih sporočil, od zablod tehnološkega razvoja, cinizma okoljskih in socialnih standardov do banalnosti poslovnih in političnih prevar.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Ekonomija
Nemčija in njena voditeljica Merklova sta v zadnjih mesecih dramatično spreminjali svojo javno podobo. Pri reševanju grške dolžniške krize sta imeli demonski obraz, pri begunski krizi sta si nadela angelskega. V grški drami je Nemčija brezkompromisni ekonomski diktator, pri begunski postaja spravljiva človekoljubna država. Skupna imenovalca obeh ostajata racionalna preračunljivost in sprenevedanje. Nemčiji se oboje ekonomsko izplača, obakrat so nemške politične rešitve zgolj kupovale čas pred razpadom sistema, ki mu danes še pravimo EU. Grčija in begunci, denar in ljudje, oboji dokazujejo, da nemški način reševanja evropskih kriz vodi v kaos in razpad sistema.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Ekonomija
Kitajska je lani postala največje gospodarstvo sveta, mnogi so 21. stoletje razglasili za kitajsko. Toda država z najhitrejšo globalno gospodarsko rastjo je konec avgusta doživela spektakularen borzni zlom. Dosedanji impresivni ekonomski rezultati so pokazali, da Kitajska potrebuje drugačno politično-ekonomsko normalo. Kitajska kot institucionalna zmes ekonomskega neoliberalizma in komunističnih oblasti je nov dokaz inherentne nestabilnosti finančnega kapitalizma, pa tudi usodnih zmot dolžniške ekonomije.
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Ekonomija
Begunska kriza na evropskih tleh postaja vedno bolj dramatična, hkrati pa so odgovori EU kot pri finančni in dolžniški krizi kaotični in zavajajoči. Podobno kakor nismo znali usmerjati tokov finančnega kapitala, smo sedaj nemočni pri razumevanju in kriznem menedžiranju človeškega. Samodejnost trga kapitala in trga dela je pri obeh krizah odpovedala na enak, katastrofalen način. EU in posamezne države za sedaj nimajo niti kratkoročne niti dolgoročne rešitve, ne za ekonomske migrante ne za politične begunce. Tudi Nemčija improvizira, Slovenija pa je pri prvih zajetih beguncih na madžarski meji pokazala svoj stari birokratski, neprijazni, izprijeni obraz. Začenja se boj z migracijskimi strahovi in stereotipi, za več razuma in več humanosti.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Ekonomija
Slovenska gospodarska rast je zadnje leto in pol v evropskem merilu nadpovprečna, brezposelnost pada, tudi mladih, povrnilo se je domače in tuje poslovno zaupanje. Toda vlado in Banko Slovenije uspehi skrbijo. Vztrajata pri dosedanji politiki fiskalne konsolidacije, logiki varčevanja, zahtevata privatizacijo in omejevanje plač. Preprosto, domačo potrošnjo moramo prilagoditi nižjemu obsegu BDP-ja. Toda ali sta nadpovprečna rast rezultat sedanje ekonomske politike ali izsiljenega odstopanja od nje? Mramor in Jazbec sta profesorja, toda njuni zavajajoči teoretski argumenti so bolj ideološke kot strokovne narave. Prevladuje logika ekonomike ponudbe pred povpraševanjem. S to popotnico pa ni mogoče niti razumeti niti graditi trajnejše rasti in zaposlenosti.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Ekonomija
Zahodni Balkan je spet v središču evropske politike. Tod poteka osrednji kopenski tok ilegalnih beguncev v EU, tukaj že vrsto let EU dokazuje svojo razvojno impotentnost, hkrati postaja, podobno kot Ukrajina, vse bolj nevarno torišče trka velikih sil. Dunajsko srečanje, po lanskem Berlinu, konec avgusta ni prineslo nobenih odrešujočih rešitev. Balkan je slepa pega evropskih integracij, ker se je EU prej »balkanizirala«, kot pa ji ga je uspelo »evropeizirati«. Zahodni Balkan je razbito ogledalo EU, njena širitev je postalo lažno politično upanje.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Ekonomija
Konec avgusta običajno kramljamo in analiziramo turistično gospodarstvo. Turistični dejavnosti smo naklonjeni, ker nam zapolnjuje prosti čas in povečuje občutek blaginje. Ekonomisti turistično industrijo uvrščajo med panoge, ki zadnja leta najbolje kljubujejo krizi. Politiki imajo turizem radi zaradi široke volilne podpore in narodnogospodarskih učinkov. Slovenski turizem je letos doživel spremembe predvsem pri vodenju državnih agencij, manj jih je v turističnem gospodarstvu. Predvsem pa je turizem letos poleti, zlasti v Sredozemlju, doživel drugačno izkušnjo. Turistične premike so zamenjali politični migranti, lepoto turističnih izzivov tragična usoda ljudi, ki bežijo pred vojnim nasiljem in ekonomskim propadom.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Ekonomija
Evropska dilema se je zadnje mesece skoncentrirala na dva možna izstopa iz EU, Grčije in Velike Britanije. Ali je nevarnejši prvi ali drugi, lahko EU preživi enega od njih ali celo oba? Grčija in Velika Britanija (VB) sta geografsko obrobje EU, toda pomembni simbolni nosilki dveh temeljnih evropskih političnih opredelitev. Grki simbolizirajo nastanek in demokratični civilizacijski naboj Evrope, Britanci njen institucionalni ustroj tržne družbe. Grexit in Brexit pomenita širitev ekonomskega evroskepticizma in krize legitimnosti. Toda Brexit je za EU nevarnejši kot Grexit. Zakaj?
