dr. Bogomir Kovač
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Ekonomija
Leto dni nove vlade Alenke Bratušek ne prinaša nobenih posebnih olajšanj. Še vedno je največji dosežek te vlade, da je vsaj formalno presekala s političnoekonomskimi zablodami Janševe administracije. Toda hkrati je njena največja slabost, da je vsebinsko to storila površno in nesistematično. Nova vlada podaljšuje usodno politično krizo države z drugačnimi sredstvi, hkrati pa za morebitni ekonomski zasuk nima trdnih temeljev. Nekoordiniranost ekonomskih politik, institucionalna nestabilnost in povsem zmedena kadrovska politika so tri osrednje napake te vladne ekipe.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Ekonomija
Robert Dahl, nedavno umrli ugledni politolog, je dokazoval, da v demokraciji vsi državljani štejejo enako. Toda hkrati so bogati in močni vplivnejši od revnih in šibkih, zato dejansko vladajo. Ekonomska neenakost postaja tako ključ do politične neenakosti. Ekonomska neenakost se zadnjih trideset let povečuje. V sedanji krizi postaja osrednja politična tema in izziv političnih elit z leve in desne. Toda ali smo razumeli njen politično-ekonomski potencial?
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Ekonomija
Reševanje politične krize v Ukrajini ni mogoče brez pomembnih ekonomskih sprememb. Te zadevajo tako obrat v razvoju ukrajinskega gospodarstva, mednarodnih trgovinskih sporazumov med Ukrajino in drugimi globalnimi partnerji kot tudi drugačne oblike antikrizne pomoči, ki se danes uporabljajo. Vojaška in politična moč sta se vedno povezovali z ekonomsko. Zato so v preteklosti vojne pomenile pot do ekonomske prevlade, danes pa želimo z ekonomskimi sredstvi doseči mir. V Ukrajini so na to pozabili vsi vpleteni deležniki. Prav ekonomske rešitve v tej krizi prinašajo najmanj tveganj in največ koristi. Hkrati pa je v tej veliki recesiji (2008–2013) nevarnost velike vojne večja kot kadarkoli. In Ukrajina ima vse možnosti za njeno sprožitev.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Ekonomija
Evropska komisija je v tradicionalni zimski letni napovedi objavila svoje videnje letošnjih makroekonomskih razmer. EU se ekonomsko postopoma izvija iz recesije, toda ocene so zaradi letošnjih evropskih volitev razmeroma optimistične. Slovenija je še vedno skupaj s Ciprom edina članica z negativno gospodarsko rastjo, čeprav zadnji statistični podatki po dveh letih prvič napovedujejo odločnejši pozitivni obrat. Odboj je ekonomsko povsod pozitiven, predvsem pa politično pričakovan. Toda nizka in tvegana rast, visoka brezposelnost in nevarnost deflacije, predvsem pa težave z bankami in dolgovi ostajajo. Evroskupina in Slovenija sta še daleč od dobrih in trajnih rešitev, zato je sejanje optimizma prej bolezen kot zdravilo.
-
Veličastna kulisa zimskih 22. zimskih olimpijskih iger v Sočiju (ZOI) je za nami, začenja se veliko tišja, športno in človeško pristnejša paraolimpijada. Vrhunski šport in ves cirkus okoli njega sta že dolgo skoncentrirana politika in velik biznis. Olimpijada v Sočiju je nedvomno nosila pečat geostrateške afirmacije Rusije, najdražjega športnorazvojnega projekta doslej in pomeni hkrati politični vrhunec štirinajstletne Putinove vladavine. Učna ura Sočija je zato večplastna. Tudi za Slovenijo, ki je tu doživela izjemen in najbrž za dolgo neprimerljiv športni rezultat. Toda neskladje med športnimi uspehi in vlogo športa v državi je večje kot kadarkoli, uspešni športniki pa so povsem neznačilni predstavniki našega družbenega razvojnega modela.
-
Finančna slika države je turobna in negotova. Konec leta 2013 je zaradi bančne sanacije javni dolg presegel 70 odstotkov, javnofinančni primanjkljaj je dosegel skoraj 15 odstotkov, zadolžitve pa še naprej potekajo po tekočem traku. Politiki na vsakem koraku prisegajo na transparentnost, toda razmere še nikoli niso bile manj jasne kot sedaj. Toda nestabilnost bančnega sistema, povezana z zadolženostjo držav in podjetij v evroobmočju, ostaja hkrati tudi osrednje tveganje evropskih integracij. Kakšno je torej politično in finančno sprejemljiva sanacija bank, države in podjetij, kako razdolžiti evroobmočje?
-
Dva tedna po katastrofalnem žledolomu, ki je prizadel Slovenijo, je jasno vsaj troje. Naravne nesreče so pogostejše, obsežnejše in nevarnejše kot kadarkoli, naša sistemska pripravljenost nanje pa je izjemno pomanjkljiva. Hkrati krizni menedžment razkriva pomembne slabosti upravljanja strategij, vodenja politik in uresničevanja protikriznih ukrepov. Odpravljamo posledice, slabo pa razumemo vzroke in preventivne korake. Tu ni razlik med obvladovanjem sedanje finančne in ekonomske krize ter naravnih katastrof. In na koncu učinkovitost reševanja naravnih nesreč za zdaj temelji predvsem na civilni družbi, podobno kot se tudi pri sanaciji finančne in ekonomske krize zanašamo na medgeneracijsko solidarnost davkoplačevalcev. Slovenija se v teh dramatičnih razmerah rešuje od spodaj navzgor in ne obratno.
-
Kaj pravzaprav želijo politiki?
Slovenski državni holding (SDH) začenja svoj novi križevi pot parlamentarne potrditve kot živ dokaz institucionalne in politične zmede, predvsem pa notorične nesposobnosti slovenske politike glede razumevanja korporativnega upravljanja. Nov predlog zakona o državnem holdingu (ZSDH-1) ponuja neuravnotežene rešitve. Preveč normira, kako upravljati, in skoraj ničesar ne pove, kaj upravljamo. Je bolj nekakšna agencija za privatizacijo kot holding, ki reformira in razvija državni sektor. SDH je vedno znova nedonošen otrok nekakšnega izrednega stanja, napihnjena pravna forma brez ekonomske vsebine, z veliko etičnega besedičenja namesto vpeljave ekonomske demokracije.
-
Letošnje srečanje politične in poslovne elite v Davosu (WEF), štiriinštirideseto po vrsti, je potekalo pod skupnim nazivom Preoblikovanje sveta: posledice za družbo, politiko in podjetja. Ustanovitelj Svetovnega ekonomskega foruma profesor Klaus Schwab je pri tem opozoril, da je skupna zaveza WEF izboljšanje sveta. Toda njegova zadrega je bila očitna. Svet je najbolj spremenila finančna in ekonomska kriza, ki so jo v veliki meri povzročile prav davoške elite. In sedaj žanjemo njene socialne in politične posledice. Luč na koncu kriznega predora zato bolj spominja na prihajajoči vlak kot na odrešitev.
-
Parlamentarna demokracija na ravni EU se v volilnem letu prebuja, krizni menedžment v evroskupini po treh letih postaja tudi prvovrstni politični problem. Parlamentarna preiskava političnoekonomskega delovanja »trojke« (EK, ECB, MDS) postavlja v ospredje vprašanje legitimnosti, demokratičnega odločanja in nadzora, pa tudi ekonomskih ukrepov in socialnih posledic reševanja finančne in ekonomske krize. Trojka je nesporno največja političnoekonomska katastrofa, ki je doletela EU vse od njenega nastanka, še posebej v vseh štirih državah, kjer je delovala. Politični obračun z njo je sicer del predvolilne igre evropskih parlamentarcev, toda hkrati prvi poskus demokratičnih zahtev po delovanju in odgovornosti ekonomske vlade EU.
-
Luka Koper – njen nadzorni svet in uprava – zopet polni bulvarske in poslovne strani slovenskih medijev, z Gašparjem G. Mišičem v naslovni vlogi in z zablodami slovenskega korporativnega upravljanja v ozadju. Za Slovenijo velja, da je slabo korporativno upravljanje temeljni vzrok njene sedanje ekonomske in finančne krize, vse drugo je bleda senca te temeljne pogube. Toda prav primer Luke Koper nam razkriva njegovo zakulisje, obskurno merjenje moči političnih in poslovnih elit, pa tudi klasični razredni boj med kapitalom in delom.
-
V začetku tega tedna je Janett Yellen postala nova predsednica FED, ameriškega sistema centralnih bank, prva ženska v njeni pomembni stoletni zgodovini. Kapitalizem je razvil centralnobančni sistem, ker je potreboval troje, finančno in cenovno stabilnost, mednarodno kredibilnost in zaupanje. Žal finančna ekonomija in kreditni sistem nista zgolj temelj razvoja in blaginje sodobnega kapitalizma, temveč tudi vir sistemske nestabilnosti in neenakosti. Zato so centralni bankirji in finančni biznis središče krize in hkrati osrednji vzvod njenega reševanja. Leto 2014 bo zato v znamenju centralnih bankirjev, ki držijo ključne iniciative kriznega obrata. To velja tudi za EU in kajpada za Slovenijo. Jazbec bo tu potreboval tako modrost Yellnove kot premetenost Draghia. Zagotovo velik zalogaj, pomembna priložnost in morda edina možnost.
-
Napovedi so sestavni del novoletnih protokolov in v kriznih obdobjih pridobivajo še večjo težo, postajajo donosen posel, kjer politični ekonomisti postajajo osrednji oznanjevalci prihodnosti. Lani je bilo veliko sprememb, toda malo se je dejansko spremenilo. Letos so pred nami nekatere pomembne volitve in ekonomske spremembe. Toda pravega zasuka ne bo. Leto 2014 bo zato leto treznjenja. Po starem ne gre, novega ni, vmesni prostor napolnjujejo bitke za prerazdelitev odgovornosti in stroškov krize. Slovenija je dober primer države, kjer je nezaupanje v sistem tržnega gospodarstva in nove demokracije doseglo vrh, verodostojnost elit dno, upanje v rešitev pa je dlje, kot si zaslužimo.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Ekonomija
Adventni čas je nenavadno zgoščen, vse je v znamenju reševanja evropske bančne krize, doma in v okviru evropskih institucij. Vlada je dobila potrditev EK za začetek bančne dokapitalizacije, ustavni sodniki odločajo o usodi nasilne konfiskacije lastnikov podrejenih obveznic, na ravni EU odločajo o mehanizmih sanacije bank in pogojih nove bančne unije. V igri so izjemno pomembne reči, ne zgolj zaradi bank in vrtoglavih številk njihove sanacije. Gre za usodo temeljnih postulatov pravne države in tržne ekonomije, evropskih načel subsidiarnosti in suverenosti, pravičnosti in proporcionalnosti. Zdi se, da sta za nas v teh procesih ključna dilema vloga in položaj imetnikov podrejenih obveznic, podcenjena in povsem spregledana točka preloma celotne bančne operacije.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Ekonomija
V petek naj bi se zgodil toliko pričakovani veliki dan D, ko naj bi slovenske oblasti obelodanile obseg in globino slabih bančnih terjatev. Numerološko reči ne bi mogle biti boljše, 13. 12. 2013, na črni petek, kot se spodobi za vse velike finančne krizne spektakle. Toda v zmedi strateškega komuniciranja, ki je vseskozi sejala negotovost in paniko, doma in v tujini, se je sfižila celo ta namera. Četrtek pač ni petek. Toda oba »stresna« dneva in vsa ta finančna norija z »blitzkriegom«, bosta vendarle prinesla olajšanje, sporočilo, da Slovenija začenja sanacijo bank. In da bo morda tudi EU s tem primerom bližje boljšemu razumevanju svoje bančne reforme.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Ekonomija
Urejanje prostora je očitno travmatična obsesija vseh slovenskih vlad po osamosvojitvi. Razlog je preprost. Urejanje prostora velja za enega temeljev državnosti, pomeni pomemben vir želene politične legitimnosti, je pa tudi pomemben vir proračunskih prihodkov. Na nenavaden način vlada sedaj hiti z legalizacijo črnih gradenj, obljublja sistemsko ureditev prostorske zakonodaje in informacijsko poenostavitev administrativnih postopkov. Pri tem sedanji prostorski minister Omerzel postaja vse bolj podoben Černaču v prejšnji Janševi vladi, tako glede strokovnih neumnosti kot tudi nove sistematizacije prostorskega kaosa.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Ekonomija
Črna luknja v glavah ministrov
Odstop dveh ministrov po izglasovani zaupnici vlade je samo navidezno nepričakovano politično dejanje. Dejansko gre za logično posledico treh silnic, razpok v vladni ekipi in koaliciji, razvojnih problemov dveh ključnih področij države in vodstvenih slabosti obeh ministrov. To je preprosto političnoekonomski davek, ki ga vlada in država očitno morata plačati, če želita rešiti svoje razvojne zadrege. Problem je samo, kako bosta koalicija in vlada sedanjo politično krizo rešili na ekonomsko vzdržen način.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Ekonomija
Slovenska vlada od prejšnjega petka kratkoročno slavi, in to upravičeno. Opravila je pomemben politični posel glede sprejema proračuna in politične zaupnice vladi, dobila je potrditev iz Bruslja in se hkrati v dobro pripravljeni finančni akciji tudi zadolžila. Vse je bilo pripravljeno v slogu enega zamaha, kar utrjuje notranje samozaupanje in zunanjo kredibilnost vlade. Očitno tudi EK pod težo sedanje recesije opušča politiko ostre fiskalne konsolidacije in opozarja na problem plačilnobilančnih neravnotežij. Teden sprememb in upanja, do decembra, ko bodo finančni ministri odločali o evropskih ukrepih in bomo doma vedeli za okvire sanacije bank.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Ekonomija
Slovenski parlament je sredi novembra doživel svoj zadnji politični vrhunec. V dramatičnih ekonomskih razmerah odloča o proračunu za naslednji dve leti in politični usodi vlade. Premierka in vlada sta dobro zaigrali svoj politični poker. Povezali sta sprejem proračuna in politično zaupnico, vsilili sprejem nepriljubljenega davka na nepremičnine, DZ odloča dan pred bruseljsko oceno proračunov evroskupine. Toda ali je to dokaz, da imamo politično spretno in pogumno vlado, kjer je njen fiskalni zasuk skrajna možna meja možnega in sprejemljivega, ali pa gre za izsiljene odločitve brez prave vsebine in možnosti za uspeh? Odgovor ni enoznačen.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Ekonomija
Zakonsko urejanje poslovnih neuspehov in insolventnosti postaja peto leto po izbruhu finančne in ekonomske krize eno ključnih področij delovanja države, pa tudi EU. Krog se sklepa. Fiskalna kriza države je dejansko obtičala v bančni krizi in za njo stojijo prezadolžena podjetja. Vse troje je treba reševati skupaj, državo, banke in podjetja, politično, pravno in ekonomsko. Samo tako bomo dosegli socialno vzdržnost kriznega menedžmenta in potreben razvojni ekonomski zasuk. To velja za EU in tudi za Slovenijo, čeprav povsod prevladuje neznosna politična improvizacija.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Ekonomija
Politično-ekonomska saga o nepremičninskem davku, njegova dolgoletna priprava, sedanja razprava in prihodnja izpeljava razkrivajo marsikaj. Razumevanje države in tržnega sistema, vloge davkov in položaja državljanov. Procikličnost davčne politike in proračunska zanka ne moreta biti temeljno vodilo sedanje davčne reforme. Namesto da bi nepremičninski davek končno postal normalen del davčnega sistema v socialnotržnem gospodarstvu, dobiva izrazito birokratsko, nepravično in neučinkovito vsebino. Toliko strokovne nedorečenosti, pogajalske nespretnosti in lastnega nastavljanja usodnih političnih zank v proračunski spletki te države si lahko resnično privoščijo samo administracija in politični diletanti, ki zadnjih deset let krojijo usodo te države.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Ekonomija
Reševanje bank postaja ključna politično-ekonomska operacija preživetja EU. Po petih letih krize je EU spet na začetku. Najprej so zavožene banke reševali z državnimi proračuni, potem je fiskalna kriza držav končala pri novi sanaciji bank. Težava je v tem, da so vsi dosedanji reševalni ukrepi pahnili EU v dolgotrajno recesijo, da imamo totalno krizo vodenja vseh mogočih političnih in poslovnih elite in da sta ob tem teoretsko in moralno s svojimi izračuni bankrotirali tudi ekonomska in finančna stroka. Stresni testi evropskih bank so izvrsten dokaz te ekonomske blasfemičnosti in politične izprijenosti. Slovenija se je znašla v središču teh kaotičnih sprememb in negotovosti, nekaj po krivdi EU, predvsem pa zaradi lastnih razvojnih napak in nesposobnih političnih in poslovnih voditeljev.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Ekonomija
Letošnja izbira Nobelovih nagrajencev za ekonomijo buri duhove in sproža nekaj pomembnih vprašanj o položaju ekonomske znanosti, presoji kandidatov in temeljnem sporočilu odbora pri švedski kraljevi akademiji. Trije ameriški profesorji, R. Shiller, E. Fama in L. P. Hansen, si delijo teoretsko in empirično polje finančne ekonomije. Vsi trije preučujejo časovne variacije in posledice gibanja cen vrednostnih papirjev ter načine njihovega zajemanja in merjenja. Toda Fama slovi kot oče slovite hipoteze o tržni učinkovitosti finančnih trgov, Shiller velja za vplivnega kritika tega tržnega fundamentalizma, Hansen pa kot ekonometrik pomeni občutljiv most med makroekonomsko analizo in finančno poslovno teorijo. Zato je letošnje sporočilo odbora Kraljeve akademije dvoumno. Ekonomska veda je razcepljena, njeni odgovori protislovni, trije nagrajenci pa kljub teoretski inovativnosti in relevantnosti za finančno industrijo ne prinašajo nobene prave odrešitve.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Ekonomija
Reševanje bank postaja nova evropska in slovenska prednostna naloga. Toda zmote in zablode glede fiskalne unije sedaj nadgrajujejo problemi nove bančne unije. Sestavni del tega je zahteva EU, da reševanje bank omejimo na bančno sfero, bančne izgube pa poravnavajo delničarji in določeni upniki bank, ne pa davkoplačevalci ali pa centralne banke.V Sloveniji po hitrem postopku pripravljamo spremembo zakona o bančništvu, ki uvaja nove načine zagotavljanja kapitala bank in širi meje insolvenčnih postopkov. Najbolj sporen je pri tem položaj podrejenih obveznic. Ne gre za nevtralne in tehnične bančne spremembe, z njimi se majejo temelji tržnega gospodarstva, suverenosti in legitimnosti denarja ter države. Ciprska kriza ni več nezaslišana deviacija, temveč sistemski primer. In tu je meja, ki je Čufar in Jazbec ne bi smela prestopiti.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Ekonomija
Razprava o letošnjem proračunu dobiva posebne politično-ekonomske razsežnosti. Sprejemamo ga v izjemnih okoliščinah tako glede zahtev EU kot tudi notranjega položaja vlade. Bratuškova je prvič nanj vezala politično nezaupnico, negotovost glede domačih ekonomskih možnosti in zunanjih evropskih zahtev pa je večja kot kdaj prej. Proračun je zato bolj stabilizacijski kot razvojni, bolj računovodski kot projektni akt, njegovo majavo politično legitimnost omejuje izjemna ekonomska negotovost.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Ekonomija
Angela Kazmierczak Merkel, tretjič
Nemške zvezne volitve so bile nesporno letošnji osrednji politični dogodek v EU. Nemčija je relativna zmagovalka sedanje velike recesije (2008–2013), osrednja določevalka izhodne strategije in usmerjevalka sistemskih sprememb EU. Merklova slavi, pomeni izjemen politični rezultat v Nemčiji, utrdila je svojo podobo vodilne evropske politične osebnosti. Nemčija in EU sta s tem pridobili glede predvidljivosti razvoja in stabilizacije razmer, izgubili pa glede drugačne rešilne politične agende. Nemčija danes z Merklovo simbolizira tako upanje kot tudi brezup EU.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Ekonomija
V začetku septembra je v 102. letu starosti umrl Ronald H. Coase, najstarejši Nobelov nagrajenec, ki ga marsikdo uvršča med deset najvplivnejših ekonomistov vseh časov, čeprav večina kvalificiranih ljudi zanj ni nikoli slišala. Postavil je temelje nove discipline ekonomske analize prava in sodobne institucionalne teorije, njegovo razumevanje podjetja in trga, ekonomije in družbe je bilo prevratniško. Od tod skrivnost njegovega teoretskega razodetja in nenavadna zadržanost, s katero je nastopal. Bil je v središču ekonomske ideologizacije trga in hkrati njen nenavadni kritik. V zadnjem intervjuju, leta 2012 za slovito revijo HBR, je zato še zadnjič posvaril, da je treba ekonomijo rešiti pred ekonomisti. Dovolj dober argument, tudi za to kolumno.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Ekonomija
Začetek likvidacijskega postopka za Probanko in Faktor banko pomeni troje. Slovenske oblasti so začele vendarle ukrepati na bančnem področju in akcija je usklajena z evropskimi institucijami. Obe banki sta po velikosti in pomenu periferni, toda hkrati stojita v središču problematičnih tranzicijskih bančnih poslov, zato je njuna likvidacija merilo nujnega zasuka in prestrukturiranja domačih bank. Likvidacijski postopek je hkrati mokra vaja za celotno politiko stabilizacije slovenskega bančnega sistema. Razkriva dosedanje pravne zamude in ekonomske zablode pri obvladovanju bančne krize, nakazuje pa izhod, ki ga lahko izpelje novo vodstvo BS ob asistenci katerekoli vlade. Nobeno kosilo ni zastonj in tudi to ne bo. Toda cena je lahko manjša, kot bi bila negotovost, ki jo lahko sprožijo grobi stečajni postopki in slabe politične presoje.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Ekonomija
Sredi počitniškega poletja je najprej Eurostat objavil podatke o skromni pozitivni gospodarski rasti evroskupine. Evropski politiki so pohiteli z napovedmi, da je recesija v EU vendarle premagana. Toda njihove predstave o reševanju krize so še naprej zgrešene. Na drugi strani se je v primerljivem obdobju v Sloveniji nadaljevalo zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Vladi ekonomski zasuk ne uspeva, niti glede drugačne ekonomske politike niti sistemskih sprememb, njeni ukrepi izgubljajo politično legitimnost. Bratuškovi in njeni vladi se politično-ekonomski čas izteka. Vstajniška jesen in Bruselj ju bosta najverjetneje pokopala.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Ekonomija
Imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča (GMM) za predsednika uprave Luke Koper je nov kadrovski polom in zgolj logična posledica popolnega političnega kaosa na področju upravljanja in vodenja državnih družb. Pri vodenju in upravljanju Luke je že nekaj let vse narobe, četrta vlada zapored, dve z desne in leve, v šestih letih dokazuje, da slovenska politična kasta ne razume pomena te družbe. Kršena so korporativna navodila OECD, bruseljske usmeritve in vse dosedanje dobre prakse. S takšno popotnico ta država ne more delovati niti Luka dolgoročno preživeti.
