dr. Bogomir Kovač
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Ekonomija
Vladna priprava za letošnji rebalans proračuna je pokazala prve jasne obrise njene nove političnoekonomske strategije. Fiskalna konsolidacija je njena kratkoročna prioriteta, ki jo narekujejo zahteve EU, koncentrirana politična moč in šibkost opozicije. Pahorjevi vladi ni uspelo zagotoviti vzdržnosti javnih financ, ker ji je zmanjkalo politične legitimnosti, Janševa se loteva radikalne konsolidacije, vendar brez potrebne ekonomske kredibilnosti. Hipoteza o ekspanzivni fiskalni konsolidaciji je namreč ekonomsko protislovna. Streže bolj ciljem vladajočih političnih in poslovnih elit, v ospredju je sporna ekonomska ideologija washingtonskega konsenza. Proračunska razprava dobiva hkrati razsežnosti vojaške operacije, kjer štejejo skrivnostnost priprav, bliskovitost akcije in načrtovano presenečenje nasprotnikov. Napad na javni sektor in socialno državo je pri tem logična izbira. Toda vladni politični račun je ekonomsko skrajno tvegan.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Ekonomija
Podražitev naftnih derivatov je premaknila prodajne cene bencina do novih psiholoških meja. Nafta postaja doma in na globalni ravni vse bolj pomembna stabilizacijska grožnja. Podobno kot pred petintridesetimi leti tlakuje pot morebitni stagflaciji, poglablja fiskalno krizo držav in otežuje reševanje dolžniške krize. Globalni naftni trgi rišejo podobo nove vrednostne normale, življenje ob stodolarski ceni za sod. Na tej ravni pa so energetska, politična in ekonomska tveganja izjemno visoka, na globalni, evropski in domači ravni.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Ekonomija
Hobbesova Družbena pogodba se začenja z ugotovitvijo, da želi v njej preveriti, ali je v državljanskem redu mogoče zakonito in zanesljivo pravilo upravljanja, če vzamemo ljudi takšne, kakršni so, in zakone, kot bi lahko bili. Nekaj stoletij kasneje so dileme podobne in slovenski Leviatan se vali naokrog v različnih podobah. Ena od njih je nesrečna AUKN in problem korporativnega upravljanja, ki mu nikakor nismo kos. Vladna novela zakona o upravljanju kapitalskih naložb potrjuje pravilo, da se na področju korporativnega upravljanja nadaljuje neznosna institucionalna improvizacija kot tudi politična strast po obvladovanju korporativnega sveta. Oboje je strupena plev, ki ji očitno ni kos tudi novi finančni minister.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Ekonomija
Zlato fiskalno pravilo je po marčnem sklepu Evropskega sveta dobilo zeleno luč za več kot enoletno pravno in politično pot odločanja članic EU. Fiskalni pakt začenja morda novo poglavje evropske politično-ekonomske integracije, zagotovo pa ne rešuje niti težav njene politične legitimnosti niti problemov trenutne dolžniške krize. Oboje pa je ključno za preživetje in razvoj sedanje EU. Zlato fiskalno pravilo pomeni danes nekakšno pravno zavezo politične odgovornosti glede trošenja in zadolževanja države. Sprejem evropskega fiskalnega pravila in njegovo umeščanje v ustavni in zakonski red RS bo prvovrstna domača politična naslada. Politiki bodo govorili o rečeh, ki jih ne razumejo najbolje, stroka pa lahko kaj reši, če bo iskala razumne rešitve glede odprtih procedur, prehodnih obdobij in ukrepov, ki krepijo robustnost javnih financ in njihovo trajnostno komponento.
-
Nova vlada je socialne partnerje na prvem sestanku ekonomsko-socialnega sveta seznanila z načrtovanimi koraki fiskalne konsolidacije v letu 2012, želi si socialni pakt do leta 2017. Janševa namera je politično logična in sprejemljiva. Družbeno soglasje je pogoj za učinkovito reševanje razvojnih problemov. Tu se partnerji strinjajo, razlike tičijo v vprašanju, kako prerazdeliti stroške krize. Pomeni fiskalna konsolidacija manj socialno državo, bomo reševali banke na račun podjetij, bodo zapitek bogatih in brezbrižnih elit na koncu plačali delavci in upokojenci? Ključna ne bo zgolj kredibilnost ekonomskih rešitev, temveč raven političnega zaupanja, da je nova administracija drugačna od stare Janševe politike.
-
Začetek naših prihodnjih zadreg
V prihodnjih dveh mesecih prihajajo v Slovenijo različne mednarodne ekonomske komisije, najprej iz EU in kasneje predstavniki MDS. Od tod vsesplošna varčevalna skrb, odločno ukrepanje in tudi velika hitrost pri pripravi rebalansa proračuna. S tem si nova vlada ne tlakuje samo notranje političnoekonomske poti, temveč utrjuje tudi svojo zunanjo podobo. Oboje je politično dobro in ekonomsko racionalno.
-
Reševanje Grčije ostaja nočna mora evropske politike in mednarodnih finančnih ustanov. »Trojka« (EK, ECB in MDS) je sicer dobila delno potrditev programa prestrukturiranja in finančne konsolidacije, ki jo je zahtevala od grške vlade in parlamenta. Sedaj so grške zaveze jasnejše in obljube naj bi bile trdnejše glede fiskalnih ciljev, odprodaje premoženja in strukturnih reform.
-
Slovenija po vseh povolilnih zapletih dobiva novo vlado, ki je taka kot vse dosedanje, brez posebnih presežkov in z nekaj pomanjkljivosti. Sestavljajo jo večinoma karierni politiki, pa tudi nekaj strokovnjakov s političnimi izkušnjami. Bolj politično kot strokovno uravnotežena ekipa je pred enim najtežjih politično-ekonomskih mandatov. Koalicijska pogodba sicer ponuja splošne usmeritve, toda težave tičijo v podrobnostih in konkretnih namerah. Prvi kamen spotike se je že pojavil pri zmanjševanju in novem razrezu ministrstev. Drugi prihaja z rebalansom proračuna in fiskalnimi poročili Bruslju, tretji zadeva konkretne poslovne in finančne odločitve, ki so že na mizi. Dejansko bo morala vlada izjemno hitro sprejeti letni načrt dela in verodostojen program reform. Tako kot obljubljajo politiki v svoji koalicijski pogodbi.
-
Vprašanje politične iskrenosti
Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskem Davosu je letos že sedmič po vrsti reševal problem globalne ekonomske krize. Če je bila leta 2007 kriza omejena na ameriški zlom hipotekarnih kreditov in nepremičninskega balona, gre letos za reševanje razvitega kapitalizma in prezadolženih držav v EU. Skoraj tri tisoč govorcev iz visoke politike, biznisa in znanosti, najbolj imenitnih doslej, je prvič povsem jasno v središče razprave postavilo problem neenakosti, zaposlenosti in rasti. Davos je tako spet ponudil skoncentrirano parado politikov, nesposobnih dogovora o globalnih rešitvah, skeptičnih menedžerjev, ki stežka pristajajo na nujne popravke kapitalizma, in negotovih strokovnjakov, z vrsto nasprotujočih si predlogov. Še ena »Gangsterska zabava v Davosu«, so na grafitu zapisali poulični protestniki.
-
EU preživlja nekakšno mirno obdobje pred viharjem. Finančni ministri so na začetku tega tedna z relativno lahkoto opravili s četrtim popravljenim predlogom nove Pogodbe za stabilnost, koordinacijo in upravljanje z ekonomsko in monetarno unijo. Sredi akutne dolžniške krize držav dobivamo proceduralni pravni akt s fiskalnimi pravili in nejasno izvedbo. Hkrati pa EU stoji pred novo recesijo, grška dolžniška kriza je še vedno tempirana bomba, bančni sistem je v težavah, trg državnih obveznic pred zlomom, bonitetne ocene evroskupine padajo … EU preprosto še vedno nima operativnega ekonomskega načrta za rešitev krize, vmes pa smo izgubili veliko političnega leska in potrebne legitimnosti.
-
Slovenski strankarski politični vrh je na začetku tega tedna postregel s soglasno odločitvijo, kar je v slovenskem prostoru samo po sebi vrednota. V ustavo naj bi po najkrajšem možnem postopku zapisali »zlato pravilo« o največjem možnem zadolževanju države. Navdušenje politikov je bilo soglasno, saj je normativna ureditev fiskalnih pravil trenutno visoka politična moda tako v EU in celo v ZDA. Toda vsesplošna politična zanesenost je obratno sorazmerna z razumevanjem narave tržnega gospodarstva, vloge ekonomsko-političnih ciklov in regulacijsko sposobnostjo fiskalne politike. Sedanji predlog žal pomeni prej povečanje kot odpravljanje napak ekonomske politike.
-
Majevske prerokbe, ne glede na numerološke pasti in večdimenzionalnost doživljanja večne cikličnosti sprememb, govorijo o čudnem, domala katastrofalnem letu 2012. Stare prerokbe niso daleč od resnice, napovedna moč ekonomske vede ima namreč podoben pridih mistike. Leto 2012 bo politično, socialno in ekonomsko precej slabše in veliko bolj negotovo kot leto 2011. EU bo polovico leta v recesiji, globalno gospodarstvo je v precej slabši kondiciji kot pred tremi leti.
-
Povolilni politični vrtiljak po mesecu dni ni prinesel pričakovane odrešujoče rešitve, predčasne volitve so ponudile zgolj nadaljevanje slovenske politične krize. Politiki očitno ne obvladujejo svojega posla. Ne znajo sklepati dogovorov, s težavo krotijo svoje strasti in politične interese, ne razumejo ekonomskih sredstev za rešitev krize. Politika je pri nas preprosto postala poklic, kjer se mnogi čutijo poklicane, manj pa ga obvladujejo kot racionalno orodje za povečevanje družbene blaginje. Država že pet mesecev deluje brez prave vlade, politiki pa se sredi usodnih kriznih razmer tudi v povolilnem času igrajo z usodo državljanov.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Ekonomija
Poslovna saga o prodaji Mercatorja se je znova zavrtela in razkrila stare zadrege. Mercator postaja najslavnejša zgodba slovenskega tranzicijskega kapitalizma. Pomeni zmes uspešnega razvoja trgovinske dejavnosti in tesnih zakulisnih političnih in poslovnih interesov, nekakšno ogledalo pohlepnih menedžerskih prevzemov in potem še bolj klavrnega propada družb, ki so postale lastnice Mercatorja. V drugem krogu gre za reševanje in preživetje vpletenih bank, skupine Laško in še vrste drugih lastnikov, kjer postaja prodaja Mercatorja čudežna rešilna palica njihovih težav. Tako je Mercator pristal že v osmem krogu prodaj in je nedvomno največji poraženec te nenavadne zakulisne bitke korporativnega upravljanja in lastninskih prevratov.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Ekonomija
Evropski vrh je pretekli teden napovedoval ekonomski prelom pri reševanju evra, prinesel pa je najverjetneje še en politični polom. Dvajset let po maastrichtskem dogovoru je jasno, da evro lahko preživi samo znotraj Združenih držav Evrope. Evropska politika se je očitno znašla v mišelovki. Politični dogovor o EU ni mogoč, ekonomsko reševanje evra pa gre v napačno smer. Novi fiskalni pakt na kratek rok ne rešuje dolžniške in bančne krize, zato je novi predlog frankfurtskega kroga zgolj del vnovičnega ekonomskega zamegljevanja in vir dodatnih političnih zmešnjav. Angleški veto je pričakovana in celo dobrodošla politična odločitev, čeprav temelji na napačnih ekonomskih razlogih.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Ekonomija
Presenetljiv volilni izid je v veliki meri potrdil dve stalnici obeh zadnjih volitev. Politično telo z leve in desne je razmeroma uravnoteženo, odločilni politični preobrati pa potekajo v zadnjih treh dneh. Politična novost letošnjih državnih volitev je ponovitev zmagovitih izkušenj na lokalni ravni s pomočjo nekakšne projektne demokracije, pojava strank kot političnih list, ki uresničujejo volilni projekt nosilnih politikov. Toda prva povolilna težava je že vidna in razkriva, da politične elite v Sloveniji še vedno niso dojele narave in globine sedanje politično-ekonomske krize. Sestava vladne koalicije že postaja del neznosnega političnega trgovanja, čeprav sta ključni hitro oblikovanje vlade in ukrepanje.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Ekonomija
Nekaj dni pred končnim političnim obračunom predčasnih volitev so reči razmeroma jasne. Dvajset političnih strank, novih list in gibanj je to politično jesen vendarle malce pretreslo slovenski politični trg. V ospredju sta Janševa SDS in nova Jankovićeva Pozitivna Slovenija, sledita Pahorjeva SD in Virantovi, nekakšna podvojitev stare in nove strankarske naveze. Potem je tu Erjavčev Desus in še kdo, kjer je očiten vzpon NSi in zelenih. Kot pri formuli ena, ko si mesta pred začetkom dirke delijo v verižnem zaporedju rdeči biki in stari mclarni. Predvolilna bitka je bila kakovostnejša kot pred tremi leti. Toda še vedno smo daleč od kredibilnih predlogov, kako rešiti dolžniško in gospodarsko krizo, prenoviti demokratični deficit bolne strankokracije in se rešiti čudaških političnih krjavljev, ki se ponujajo kot odrešujoči voditelji.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Ekonomija
EU in Slovenija sta se pri reševanju sedanje krize s kopico razvojnih dokumentov zapisali podjetništvu in konkurenčnosti. Slovenija pa se je v zadnjih letih spremenila v podjetniško problematično državo. Izvrsten dokaz je čudaška in nevarna rešitev novele ZGD-F1, ki zapoveduje, da lastniki in nadzorniki, podjetniki in menedžerji desetletje ne smejo opravljati svojih poslovnih funkcij, če so bili soudeleženi in soodgovorni za stečajne postopke družb. Toda propadi podjetij so normalni del tržnega darvinizma, ker je poslovno tveganje pač kontrapunkt podjetniški inovativnos ti.Dolgoročne krizne razmere množijo stečaje, hkrati pa povpraševanje po dobrih kriznih menedžerjih narašča. Če združimo oboje, se je Slovenija pravkar ustrelila v koleno. V kriznem požaru se zavestno odreka gasilcem, ker zmedeni parlamentarci pač ne razlikujejo med poslovnimi piromani in normalnimi poslovneži.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Ekonomija
Dobre novice so v slabih časih redke in zato toliko zanimivejše in dragocenejše. V Atlasu ekonomske kompleksnosti, ki ga je izdal ugledni harvardski CID, se je Slovenija znašla med prvo deseterico držav z največjimi sposobnostmi nadaljnjega družbenega razvoja in gospodarske rasti. Na drugih lestvicah konkurenčnosti pada, tokrat pa je drugače. Nekaj zaradi svoje majhnosti in gostote institucionalnih trajnostnih mrež, predvsem pa sta bili odločilni raven proizvodnega znanja in tržna prodornost izvoznega gospodarstva. Zato bi moral postati na novo narisani zemljevid ekonomske kompleksnosti obvezno čtivo naših vodilnih politikov in pomemben razvojni izziv za njihove glavne ekonomiste, če jih seveda stranke premorejo.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Ekonomija
Politični poker grške vlade glede referenduma o evropski pomoči tik pred novembrskim srečanjem G20 v Cannesu za evropsko političnoekonomsko krizo ni tako slaba novica. Ponuja tri pomembna sporočila. Prvo, da sedanji model pomoči evropskim državam ni vzdržen in da mora EU institucionalizirati možnost držav, da opustijo evro in morda zapustijo tudi EU.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Ekonomija
Po letu dni delovanja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) z njenim delovanjem, razen njenih vzhičenih predstavnikov, ni zadovoljen nihče. Toda merila za presojo njenega dela niso preprosta. Politične presoje politikov, zlasti predvolilne, so večinoma usmerjene k privatizaciji javnega premoženja. Zato naj bi se AUKN v njihovih očeh kvečjemu spremenila v agencijo za prodajo namesto za upravljanje premoženja. Tudi strokovna javnost vidi v privatizaciji in razpršenosti državnega premoženja eno od rešitev sedanje krize. Zanimivo, pametni ekonomisti so v času velike depresije (1929-1933) videli prednosti kapitalizma pred socializmom v mehanizmu cen in ne v ključni korporativni lastnini. Politično-ekonomsko manj razgledani sodobniki pa v sedanji veliki recesiji očitno ne razumejo, da je problem v upravljanju in vodenju podjetij in ne v lastniški strukturi.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Ekonomija
Politično-ekonomska kriza reševanja EU je ta teden doživela enega svojih vrhuncev. Politična negotovost članic in nezaupanje zasebnih finančnih institucij sta zvišala pričakovanja glede rešitve kaotičnih evropskih razmer. Toda dobili smo tisto, kar EU danes edino zmore, še en politični načrt o prihodnjem strateškem načrtovanju ekonomskih rešitev. Večina novih rešitev, od finančne stabilizacije (EFSF) unije in reševanja grške krize do sanacije bank in večjega fiskalnega nadzora članic, je ostala vpeta v stare okvire. Preveč je odprtih obljub in premalo uresničljivih operativnih ukrepov. Toda zakaj krizni menedžment EU ne deluje? Kako to, da politiki ne razumejo logike politično-ekonomskih ciklov in doumejo, da celo dobre ekonomske rešitve nimajo nobene moči brez politične podpore državljanov in opore v kulturi sprememb.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Ekonomija
Razmah pouličnih protestov proti globalnemu kapitalizmu in načinu reševanja sedanje krize je 15. oktobra 2011 dosegel impresivne razsežnosti. Sto tisoči so razmeroma mirno demonstrirali v 951 mestih in 82 državah, povezani s socialnimi mrežami in odločeni, da spremenijo svet. Tako se je kvadratura kriznega kroga sklenila. Za finančno in bančno krizo podjetij, kasnejšo fiskalno in dolžniško krizo držav, sedaj tičimo v močvirju političnih kriz. Na ulicah mest ni politično-ekonomskih tabujev. Namesto popravkov kapitalističnega sistema zahtevajo njegovo zamenjavo, namesto klasičnih demokratičnih menjav predlagajo radikalnejše ukrepe prerazdelitve moči in bogastva. Tako stojimo pred ključno izbiro. Kdo bo kratkoročno plačal zapitek te krize, kako obraniti socialno državo in na novo postaviti pravičnejše globalno gospodarstvo? Bolj natančno, kot bi rekel Schumpeter, koliko in kako destruktivna je lahko konstruktivna destrukcija kapitalizma?
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Ekonomija
Letošnja najprestižnejša nagrada v ekonomski znanosti pripada ameriškima profesorjema T. J. Sargentu in C. A. Simsu. Za mnoge je bilo to presenečenje. Toda nagrajenca veljata za izvrstna predstavnika prevladujoče makroekonomske paradigme in očitno po dobrih treh letih od izbruha krize v Stockholmu stavijo na trdo vrnitev k novi klasični ekonomski analizi. Oba ekonomista ponujata komplementarna spoznanja. Sargent dokazuje, kako ekonomske politike spreminjajo pričakovanja in vplivajo na realne ekonomske procese. Sims nasprotno razkriva, kako se nepričakovani šoki realnih sprememb postopoma odražajo v makroekonomskih spremenljivkah in dojemanju diskrecijskih ekonomskih ukrepov. Oba več kot izvrstno dokazujeta protislovno fantazmo sodobne makroekonomije. Fascinacija z metodologijo ter matematičnim modelskim pristopom je pogosto obratno sorazmerna z odrešujočimi rešitvami.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Ekonomija
Politične razprave o usodi zahodnih gospodarstev, od ZDA, EU do Japonske, se zdijo vse bolj zmedene in neodločne. Sedaj svarila prihajajo od povsod in zdi se, da so iz dneva v dan bolj alarmantna. Težava je dvojna. Središče nestabilnosti je finančni sektor, ki ga desetletja poganja logika kreditne ekonomije centralnobančnega sistema in nenadzorovane globalne mreže špekulativnih zasebnih finančnih institucij. Na drugi strani nosilcem odločanja zmanjkuje normalnih orodij ekonomske politike za učinkovito anticiklično delovanje in skupno ravnotežje med možnim tržnim darvinizmom in želenim političnim intervencionizmom. Odprtih je preveč ekonomskih reči, da bi jih politično lahko obvladovali. Zadnja politična razprava o davku na finančne transakcije v evropskem parlamentu je zato sijajen dokaz te javne politične zmede in domala pavlovskih refleksov zasebnih finančnih institucij.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Ekonomija
Politična kriza se je po padcu vlade navidezno umirila, napoved in izpeljava predčasnih volitev pa sta postali odrešujoča politično-ekonomska mantra vseh političnih strank in najrazličnejših gibanj. Vmes je prišlo tudi Moodyjevo znižanje bonitetne ocene države in bank, kar lahko razumemo kot merljive oportunitetne stroške mesece trajajočega političnega kaosa in slabih ekonomskih odločitev. Slovenski politični trg je tako postal nenavadno podoben finančnemu. Vsi v kratkem predvolilnem času špekulirajo in se nadejajo političnih dobitkov, čeprav vedo, da je igra do kraja tvegana, vodilni strankarski igralci pa so dokazano neuspešni.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Ekonomija
Vsak septembrski teden prinaša novo zaostritev krize. IMF je v septembrskem ekonomskem pregledu svetovnega gospodarstva povsem odkrito napovedal novo recesijo, v Vroclavu so se evropski finančni ministri ponovno razšli brez dogovora, vodilni evropski politiki dajejo vedno bolj dramatične in panične izjave. Dolžniška kriza držav in fiskalna neravnotežja so v EU ušli izpod nadzora, ogrožen je sistem evra, finančni trgi pokajo po šivih, spremljajo jih borzni lomi, v bankah in podjetjih se bojijo nove recesije, investitorji in potrošniki čakajo na odrešitev. Morebitna nova recesija bo celo nevarnejša od prve. Preživeti bo morala brez velike finančne pomoči bankam in novega zadolževanja držav, na obzorju ni velike institucionalne reforme svetovnega gospodarstva, politiki nimajo odrešilnih strategij rešitve in ne obvladajo kriznega menedžmenta. Slovenija se je znašla v politični krizi v izjemno neugodnem evropskem ekonomskem trenutku. Zato morajo biti rešitve, kljub mešanju zgolj starih kart, vsaj hitre, če že ne morejo biti dobre.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Ekonomija
EU se postopoma približuje odločilni točki reševanja svoje finančne, institucionalne in politične krize. Evropski politiki bodo morali v naslednjih nekaj mesecih, ne ravno dneh, kot dramatizira Krugman, odgovoriti na ključno vprašanje. Kako povezati monetarno in fiskalno unijo in dati EU nov politično-ekonomski zamah? Manevrskega prostora ni prav veliko. Najdramatičnejši scenarij predvideva sestop EU na raven skupnega trga (EFTA). Druga možnost je sedanja pot postopne fiskalne in monetarne konvergence ter ad hoc reševanja kriznih žarišč. Tretja možnost je prečiščena EU s trdnim jedrom fiskalne in monetarne unije, nekakšne Združene države Evrope. Vmes so delni scenariji, med katerimi še največ obeta možnost z reformo bančnega sistema, s projektom skupnih evroobveznic in z omogočanjem izstopa posameznih članic iz EMU.
-
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Ekonomija
Kratek, domala operetni postanek Merklove v Ljubljani, tretji in zadnji v mini seriji balkanskih obiskov, nikomur ne prinaša posebnih koristi. Nemčija je trenutno v ekonomskih zagatah reševanja evra in EU, Slovenija do vratu tiči v notranjepolitični krizi. Tveganja niso zanemarljiva. Nemčija lahko politično ogrozi obstoj evra, Slovenija bi lahko postala tarča napadov finančnih trgov. Za Slovenijo je nemška gospodarska rast usodna, za Nemčijo je politična vloga Slovenije znotraj EU in na Balkanu lahko pomembna. Nemško-francoska reševalna naveza je za zdaj brez posebnih rešitev, Slovenija pa je brez lastnih idej očitno koristna nemška sledilka.
-
28. 8. 2011 | Mladina 34 | Ekonomija
Iztek poletja je v turizmu prinesel podobna spoznanja kot v politični ekonomiji. Vse se giblje v kaotičnih cikličnih valovih, povečuje se negotovost, težave imamo s prilagajanjem. Letošnji turistični avgust sta v EU kot osrednji svetovni turistični regiji obvladovali dve »naravni« nesreči, izjemen vročinski val in finančno-ekonomski lom. Klimatologi in ekonomisti so pri tem očitno podobno nemočni. Skupaj spoznavajo, kako narava in tržna ekonomija izgubljata svojo homoestatično sposobnost preživetja. Znotraj teh čeri je turistična industrija letos razmeroma uspešna. Kriza ni preprečila ponovne rasti povpraševanja svetovnega turizma, naravne katastrofe niso zamejile turistične ponudbe. Še več, turizmu so v tem shizofrenem letu namenili celo poslanstvo povezovanja in združevanja kultur (UNWTO). Letošnje slovensko turistično leto bo povprečno in dobro. Za prodornost in odličnost mu še vedno manjkajo zgodbe in pravi turistični podjetniki, predvsem pa umetnost sobivanja ob velikih, Italiji, Avstriji in Hrvaški.
