dr. Bogomir Kovač
-
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kolumna
Referendumski cunami se je izšel s pričakovanimi izidi in povsem predvidljivo napovedjo, da bo temu sledila nova vladna kriza. Gotovost teh dogodkov je bila tolikšna, da sta sedanja politična zadrega in zmedena reakcija vladnih strank vnovičen dokaz njihove politične nesposobnosti reševanja kriznih politično-ekonomskih razmer. Toda tudi opozicija nima odrešujočih rešitev.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Kolumna
Sestanek in skupno poročilo G 8 v francoskem Deauvillu konec maja sta dokaz, da je mednarodna skupnost še daleč od pravih politično-ekonomskih rešitev sedanje krize. Srečanje je preprosto izzvenelo v prazno, priporočila so sterilna in brez operativnega naboja. Kot da središčni klub držav G 8 nima niti pravih idej niti moči za vodenje sprememb. Zato je svet še najbolj vznemirila novica o nosečnosti gospe Sarkozy.
-
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Kolumna
Slovenija je na globalni lestvici konkurenčnosti, ki jo je sredi maja objavil švicarski IMD, zasedla 51. mesto med 59 državami. Uvrstitev ni presenetljiva, čeprav spet buri duhove. Leta 2002 smo bili na lestvici Svetovnega foruma (WEF) še prvi med tranzicijskimi državami in smo želi pohvale zaradi napredka pri konkurenčnosti, danes pa nismo več regijski prvaki.
-
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Kolumna
V teh dneh je osnutek Zakona o nepremičninski investicijski družbi zaokrožil v javnosti, kamor ga je poslala Pahorjeva vlada. Po nekaj dneh viharnih strokovnih odzivov ga je minister Žarnić v torek umaknil iz javne obravnave. Na vse skupaj bi lahko pozabili, če zgodba ne bi bila tako simptomatična. Osnutek zakona je prava strokovna tragedija, njegova hitra umaknitev pa je hkrati značilna politična farsa.
-
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Kolumna
Evropska dolžniška kriza dobiva v teh dneh nove razsežnosti. Pred letom dni so zasnovali reševalni mehanizem (EFSF), da bi pomagali Grčiji, kasneje je to sprejela tudi Irska, sedaj potekajo sklepna pogajanja za Portugalsko. Širi se krog držav, ki potrebujejo pomoč, in povečuje se spoznanje, da sedanje rešitve in priporočila niso niti dobri niti dovolj učinkoviti.
-
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kolumna
April je postregel z dvema političnoekonomskima spoznanjema. Vlada je sredi aprila sprejela srednjeročni javnofinančni okvir ter uskladila program stabilnosti in nacionalni reformni program. Hkrati pa je doživela politični polom na referendumu in poglobila politično krizo v državi. Podobno kot EU je tudi pri nas porajanje ekonomskih dokumentov obratno sorazmerno s politično legitimnostjo oblasti.
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Kolumna
Kriza korporativnega upravljanja je pri dokapitalizaciji NKBM doživela novo, domala nepredstavljivo dno. Državna agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je z vratolomno akcijo izkoristila predkupno pravico države in ohranila njen večinski delež v tej banki. AUKN se je s tem dokončno spremenila v svojo karikaturo, namesto profesionalne neodvisne institucije je postala primer najbolj grobe politične...
-
14. 4. 2011 | Mladina 15 | Kolumna
Politične razmere se po referendumu o malem delu poslabšujejo, in to na veliko. Politična kriza postaja vse globlja, nonšalantnost in nesposobnost političnih elit povsem neprebavljivi. Oboje pomeni osrednjo oviro za kakršnekoli ekonomske reformne rešitve. Kaj torej storiti? Sedanja politična igra ustreza večini političnih akterjev, toda potaplja državo in vsak dan bolj škodi državljanom.
-
7. 4. 2011 | Mladina 14 | Kolumna
Nedeljski referendum o zakonu o malem delu prinaša pomembne odločitve o velikih rečeh v njegovem ozadju. Najprej imamo povsem neustrezno referendumsko ureditev. Potem gre za politično odločanje o sedanji vladi, svoje moči bodo z njo pomerili sindikati in druge interesne skupine. Povsem na koncu bodo v igri dejanski argumenti. Zakon o malem delu dejansko ne rešuje nobenega resnega kriznega problema.
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Kolumna
Pakt za evro plus je konec preteklega tedna na političnem vrhu EU doživel hitro in gladko potrditev. EU je prvo četrt-letje leta 2011 zaključila z novim institucionalnim svežnjem ukrepov za reševanje evra in iskanjem poti, kako usmerjati nadaljnjo politično-ekonomsko usodo EU. Sedanje rešitve prinašajo reševalni finančni sklad ESM, teči je začel »evropski semester« strožje koordinacije in nadzora fiskalnih...
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Kolumna
Reševanje evra vse bolj spominja na Spielbergovo večkrat nagrajeno vojno dramo o vojaku Ryanu. Zgodbo poznamo. Politična odločitev poveljniškega štaba o reševanju vojaka Ryana po izkrcanju v Normandiji je v kaotični akciji posejana z novimi žrtvami. Dobri nameni so se spridili, reševanje je postalo nesmiselno, žrtev je na kraju več kot rešenih. Tudi uvedbo evra leta 1999 so spodbujali dobri politični nameni.
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kolumna
Japonski potres in njegove tragične človeške posledice v teh dneh pretresajo svet. Sporočilo je politično-ekonomsko večplastno in zahteva skrajno moralno previdnost in občutljivost. Pa vendar je jasno vsaj troje. Japonska je kot tretje največje in drugo najbolj vplivno gospodarstvo na svetu na kolenih. Največji problem je nenavadna kombinacija treh dejavnikov, rušilne moči potresa in morskega cunamija,...
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kolumna
Stota obletnica požara in tragične smrti tekstilnih delavk v newyorški tovarni Triangl je sprožila plaz ženskega družbenega gibanja in političnih zahtev glede enakopravnosti žensk z moškimi. Revolucionarni naboj teh zahtev je vedno znova v temelju pretresal obstoječe družbene institucije. Eno izmed njih je tudi korporativno upravljanje in vodenje podjetij.
-
Val prodaj premoženja slovenskih podjetij v teh dneh ponovno buri duhove. Na eni strani so rezultat sedanje bančne, finančne in ekonomske krize, hkrati pa pričakovano sredstvo iskanja izhoda iz poslovne krize. Poganjajo jih propad finančnih holdingov in velikih poslovnih sistemov, številno kopičenje zaseženega podjetniškega premoženja v bankah, svoje lastniške deleže ponujajo tudi državni lastniki, pogosto gre za...
-
Novo ekonomsko poročilo OECD (ES 2010) o Sloveniji je spet odprlo nekaj starih spoznanj. Nastavlja dovolj trezno in realno ogledalo o razsežnostih gospodarske krize, ponuja dovolj kritično ost na nekaterih osrednjih področjih, splošni nasveti o spremembah pa so razmeroma znani. Ekonomsko poročilo OECD ostaja zato znotraj pričakovanih okvirov, naš odziv nanj pa tudi.
-
Finančni ministri EU so v teh dneh ponudili nov sveženj začasnih ukrepov za finančno stabilizacijo in možno sanacijo evroskupine držav. Predlog vsebuje poglabljanje reševalnega sklada (EFSF), dodatne zakonske in finančne zaveze za povečanje fiskalne odgovornosti držav in novo protikrizno koordinacijo. Vse skupaj naj bi utrdilo robustnost evropske obrambe pred morebitnimi novimi finančnimi kriznimi šoki in hkrati...
-
Večglavi zmaj globalne krize očitno dobiva v letu 2011 novo podobo. Z veliko verjetnostjo smo na začetku dolgoročnega inflacijskega vala. Še pred dobrim letom je v razvitem kapitalističnem centru buril politične duhove ekonomski strah pred deflacijo, danes pa stojimo na nasprotnem bregu nevarne inflacijske spirale. Ne gre za nobeno presenečenje.
-
Po novembrskem seulskem srečanju G20 je bilo tradicionalno januarsko srečanje svetovnega gospodarskega foruma v Davosu nova priložnost za iskanje poti iz sedanje krize. Sestava udeležencev in usmerjenost razprave sta še vedno fascinanten in enkraten intelektualni in politični spektakel, ki pa je letos kazal znake vidnih zadreg in utrujenosti.
-
Adventnih in božičnih časov se že od nekdaj drži nekaj nevarnih senc poganske koledarske tradicije in čudnih novoveških potrošniških razvad. Tokrat so za nameček slovenske kraje obdarili z dokončnim razkritjem finančnega poloma poslovne mreže mariborske škofije in posredno tudi slovenske RKC. Insolventnost gospodarskih družb in predstečajni postopki so neusmiljeni, zadrege vseh deležnikov pa so večje kot v...
-
Sredi meseca se je na Brdu pri Kranju končala druga javna obravnava o nacionalnem logističnem holdingu in upamo, da bo tudi zadnja. Enoletna saga o združevanju treh družb, SŽ, Luke Koper in Intereurope, je namreč poslovno in ekonomsko zgrešena. Pomeni čudaški primer politično-ekonomskega inženiringa obeh osrednjih vladnih akterjev, Pahorja in Vlačiča, in velja za cinični dokaz, kako cepljenje domnevnih socialistov...
-
V novo leto je Pahorjeva vlada stopila z optimistično novoletno poslanico premiera in pesimistično napovedjo razvojne klavzure vladnih strank o skupnem političnem imenovalcu in ekonomskih prioritetah do leta volitev 2012. Napoved je bila sama po sebi zmedena. In ponedeljkovo srečanje koalicije je ponudilo pričakovan vsebinski in komunikacijski polom. Ta vlada postaja v tem domala antologijska, učbeniško nazorna.
-
Globalne politično-ekonomske napovedi na začetku letošnjega leta nehote odpirajo perspektive celega desetletja. V igri napovedovanja bodo v letu 2011 na mizi tudi težko napovedljive karte. Pred nami je še eno leto globalne tržne negotovosti, politične nesposobnosti za dobre in možne institucionalne rešitve in kulture nezaupanja v vodstva in skupne rešitve.
-
22. 12. 2010 | Mladina 51 | Kolumna
Sejalci socialnega iluzionizma
Pokojninska reforma je po vsebinski plati končana, doživela je tudi nujno prvo politično potrditev v parlamentu. Toda njena usoda je politično povsem negotova, vsebinsko pa tudi ni odgovorila na temeljna dolgoročna vprašanja javnega pokojninskega sistema. Tako je sama po sebi postala zgled svojevrstnega političnega fatalizma, s katerim ta vlada nadaljuje svoj politični mandat.
-
16. 12. 2010 | Mladina 50 | Kolumna
Razprava o prihodnosti evra dobiva ob koncu leta 2010 vse bolj dramatične in protislovne razsežnosti. Evro in evropski monetarni sistem sta dolgo veljala za politični projekt, ki prinaša nedvoumne ekonomske koristi. Toda sklepi niso tako preprosti. Prehod od finančne in bančne krize h krizi realnega sektorja, od kreditne krize držav do globalne valutne krize, je vse obrnil na glavo.
-
9. 12. 2010 | Mladina 49 | Kolumna
Poslovna saga o Merkurju že nekaj časa ubira poti skozi dantejevskih devet peklenskih krogov. Število grešnikov je večje, kot mislimo, duše ekonomskih, političnih in poslovnih malomarnežev pa bolj sprijene, kot bi se sprva zdelo. Merkur postaja učni primer usodno napačnih odločitev cele vrste deležnikov Merkurja. Razgrinja poslovne zablode menedžerjev v prvem krogu, revizijskih hiš in finančnega inženiringa bank v...
-
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Kolumna
Nacionalni reformni program (NRP) je še eden v vrsti vladnih dokumentov, kjer formalni okvir ne ustreza vsebini. Še manj pa je jasno, kdo je naslovnik in dejanski uporabnik teh politično-ekonomskih pisarij. NRP prihaja natančno ob polovici mandata te vlade in simbolizira njen dosedanji pristop in prihodnji domet. Skupna ocena socialno-ekonomskih ministrstev je, da so delali veliko in dobro.
-
25. 11. 2010 | Mladina 47 | Kolumna
Pred dobrim letom in pol je v finančnem središču Londona krožila šala, kakšna je bila konec leta 2008 razlika med Islandijo (Iceland) in Irsko (Ireland). V eni črki in šestih mesecih. Islandske banke so doživele finančni bankrot konec 2008, Irska je konec novembra 2010 sprejela ponujeno stabilizacijsko pomoč EU in IMF-a. Dve značilni otoški državi na severozahodnem robu Evrope, povsem različni zgodbi nastanka in...
-
18. 11. 2010 | Mladina 46 | Kolumna
V teh dneh poteka v državi osrednja odločitev glede prevzema organizacije evropskega prvenstva v košarki. Slovenija je namreč edina kandidatka, ki še ostaja v konkurenci prirediteljev prvenstva leta 2013. Položaj je paradoksalen. FIBA ponuja novo prvenstvo z najvišjo kotizacijo doslej, kar dokazuje njeno moč in samozavest, toda hkrati ogroža izvedbo prvenstva.
-
11. 11. 2010 | Mladina 45 | Kolumna
Petkovo srečanje slovenskega političnega vrha na Brdu in srečanje G 20 v Seulu načeloma nimata ničesar skupnega, niti po politični teži niti po vsebinski zastavitvi. V obeh primerih pa bodo sestankovali politiki, ki želijo reševati globalne probleme, da bi prikrili svojo nemoč doma. In obakrat bo v ospredju vprašanje, kako politični izhod iz sedanje krize speljati z ekonomskimi sredstvi, da države na lokalni ali...
-
4. 11. 2010 | Mladina 44 | Kolumna
Politični vrh EU je konec oktobra v Bruslju sprejel nekaj političnih zavez glede dopolnil lizbonske pogodbe in finančne stabilnosti. Političnoekonomska kvadratura kroga postaja vedno bolj zapletena. EU se mora v obdobju 2013-2020, če želi preživeti krizo, iz zdajšnje monetarne unije postopoma spremeniti v fiskalno unijo, iz zveze avtonomnih v nekakšno konfederalno meddržavno ureditev.
