dr. Bogomir Kovač
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kolumna
Stota obletnica požara in tragične smrti tekstilnih delavk v newyorški tovarni Triangl je sprožila plaz ženskega družbenega gibanja in političnih zahtev glede enakopravnosti žensk z moškimi. Revolucionarni naboj teh zahtev je vedno znova v temelju pretresal obstoječe družbene institucije. Eno izmed njih je tudi korporativno upravljanje in vodenje podjetij.
-
Val prodaj premoženja slovenskih podjetij v teh dneh ponovno buri duhove. Na eni strani so rezultat sedanje bančne, finančne in ekonomske krize, hkrati pa pričakovano sredstvo iskanja izhoda iz poslovne krize. Poganjajo jih propad finančnih holdingov in velikih poslovnih sistemov, številno kopičenje zaseženega podjetniškega premoženja v bankah, svoje lastniške deleže ponujajo tudi državni lastniki, pogosto gre za...
-
Novo ekonomsko poročilo OECD (ES 2010) o Sloveniji je spet odprlo nekaj starih spoznanj. Nastavlja dovolj trezno in realno ogledalo o razsežnostih gospodarske krize, ponuja dovolj kritično ost na nekaterih osrednjih področjih, splošni nasveti o spremembah pa so razmeroma znani. Ekonomsko poročilo OECD ostaja zato znotraj pričakovanih okvirov, naš odziv nanj pa tudi.
-
Finančni ministri EU so v teh dneh ponudili nov sveženj začasnih ukrepov za finančno stabilizacijo in možno sanacijo evroskupine držav. Predlog vsebuje poglabljanje reševalnega sklada (EFSF), dodatne zakonske in finančne zaveze za povečanje fiskalne odgovornosti držav in novo protikrizno koordinacijo. Vse skupaj naj bi utrdilo robustnost evropske obrambe pred morebitnimi novimi finančnimi kriznimi šoki in hkrati...
-
Večglavi zmaj globalne krize očitno dobiva v letu 2011 novo podobo. Z veliko verjetnostjo smo na začetku dolgoročnega inflacijskega vala. Še pred dobrim letom je v razvitem kapitalističnem centru buril politične duhove ekonomski strah pred deflacijo, danes pa stojimo na nasprotnem bregu nevarne inflacijske spirale. Ne gre za nobeno presenečenje.
-
Po novembrskem seulskem srečanju G20 je bilo tradicionalno januarsko srečanje svetovnega gospodarskega foruma v Davosu nova priložnost za iskanje poti iz sedanje krize. Sestava udeležencev in usmerjenost razprave sta še vedno fascinanten in enkraten intelektualni in politični spektakel, ki pa je letos kazal znake vidnih zadreg in utrujenosti.
-
Adventnih in božičnih časov se že od nekdaj drži nekaj nevarnih senc poganske koledarske tradicije in čudnih novoveških potrošniških razvad. Tokrat so za nameček slovenske kraje obdarili z dokončnim razkritjem finančnega poloma poslovne mreže mariborske škofije in posredno tudi slovenske RKC. Insolventnost gospodarskih družb in predstečajni postopki so neusmiljeni, zadrege vseh deležnikov pa so večje kot v...
-
Sredi meseca se je na Brdu pri Kranju končala druga javna obravnava o nacionalnem logističnem holdingu in upamo, da bo tudi zadnja. Enoletna saga o združevanju treh družb, SŽ, Luke Koper in Intereurope, je namreč poslovno in ekonomsko zgrešena. Pomeni čudaški primer politično-ekonomskega inženiringa obeh osrednjih vladnih akterjev, Pahorja in Vlačiča, in velja za cinični dokaz, kako cepljenje domnevnih socialistov...
-
V novo leto je Pahorjeva vlada stopila z optimistično novoletno poslanico premiera in pesimistično napovedjo razvojne klavzure vladnih strank o skupnem političnem imenovalcu in ekonomskih prioritetah do leta volitev 2012. Napoved je bila sama po sebi zmedena. In ponedeljkovo srečanje koalicije je ponudilo pričakovan vsebinski in komunikacijski polom. Ta vlada postaja v tem domala antologijska, učbeniško nazorna.
-
Globalne politično-ekonomske napovedi na začetku letošnjega leta nehote odpirajo perspektive celega desetletja. V igri napovedovanja bodo v letu 2011 na mizi tudi težko napovedljive karte. Pred nami je še eno leto globalne tržne negotovosti, politične nesposobnosti za dobre in možne institucionalne rešitve in kulture nezaupanja v vodstva in skupne rešitve.
-
22. 12. 2010 | Mladina 51 | Kolumna
Sejalci socialnega iluzionizma
Pokojninska reforma je po vsebinski plati končana, doživela je tudi nujno prvo politično potrditev v parlamentu. Toda njena usoda je politično povsem negotova, vsebinsko pa tudi ni odgovorila na temeljna dolgoročna vprašanja javnega pokojninskega sistema. Tako je sama po sebi postala zgled svojevrstnega političnega fatalizma, s katerim ta vlada nadaljuje svoj politični mandat.
-
16. 12. 2010 | Mladina 50 | Kolumna
Razprava o prihodnosti evra dobiva ob koncu leta 2010 vse bolj dramatične in protislovne razsežnosti. Evro in evropski monetarni sistem sta dolgo veljala za politični projekt, ki prinaša nedvoumne ekonomske koristi. Toda sklepi niso tako preprosti. Prehod od finančne in bančne krize h krizi realnega sektorja, od kreditne krize držav do globalne valutne krize, je vse obrnil na glavo.
-
9. 12. 2010 | Mladina 49 | Kolumna
Poslovna saga o Merkurju že nekaj časa ubira poti skozi dantejevskih devet peklenskih krogov. Število grešnikov je večje, kot mislimo, duše ekonomskih, političnih in poslovnih malomarnežev pa bolj sprijene, kot bi se sprva zdelo. Merkur postaja učni primer usodno napačnih odločitev cele vrste deležnikov Merkurja. Razgrinja poslovne zablode menedžerjev v prvem krogu, revizijskih hiš in finančnega inženiringa bank v...
-
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Kolumna
Nacionalni reformni program (NRP) je še eden v vrsti vladnih dokumentov, kjer formalni okvir ne ustreza vsebini. Še manj pa je jasno, kdo je naslovnik in dejanski uporabnik teh politično-ekonomskih pisarij. NRP prihaja natančno ob polovici mandata te vlade in simbolizira njen dosedanji pristop in prihodnji domet. Skupna ocena socialno-ekonomskih ministrstev je, da so delali veliko in dobro.
-
25. 11. 2010 | Mladina 47 | Kolumna
Pred dobrim letom in pol je v finančnem središču Londona krožila šala, kakšna je bila konec leta 2008 razlika med Islandijo (Iceland) in Irsko (Ireland). V eni črki in šestih mesecih. Islandske banke so doživele finančni bankrot konec 2008, Irska je konec novembra 2010 sprejela ponujeno stabilizacijsko pomoč EU in IMF-a. Dve značilni otoški državi na severozahodnem robu Evrope, povsem različni zgodbi nastanka in...
-
18. 11. 2010 | Mladina 46 | Kolumna
V teh dneh poteka v državi osrednja odločitev glede prevzema organizacije evropskega prvenstva v košarki. Slovenija je namreč edina kandidatka, ki še ostaja v konkurenci prirediteljev prvenstva leta 2013. Položaj je paradoksalen. FIBA ponuja novo prvenstvo z najvišjo kotizacijo doslej, kar dokazuje njeno moč in samozavest, toda hkrati ogroža izvedbo prvenstva.
-
11. 11. 2010 | Mladina 45 | Kolumna
Petkovo srečanje slovenskega političnega vrha na Brdu in srečanje G 20 v Seulu načeloma nimata ničesar skupnega, niti po politični teži niti po vsebinski zastavitvi. V obeh primerih pa bodo sestankovali politiki, ki želijo reševati globalne probleme, da bi prikrili svojo nemoč doma. In obakrat bo v ospredju vprašanje, kako politični izhod iz sedanje krize speljati z ekonomskimi sredstvi, da države na lokalni ali...
-
4. 11. 2010 | Mladina 44 | Kolumna
Politični vrh EU je konec oktobra v Bruslju sprejel nekaj političnih zavez glede dopolnil lizbonske pogodbe in finančne stabilnosti. Političnoekonomska kvadratura kroga postaja vedno bolj zapletena. EU se mora v obdobju 2013-2020, če želi preživeti krizo, iz zdajšnje monetarne unije postopoma spremeniti v fiskalno unijo, iz zveze avtonomnih v nekakšno konfederalno meddržavno ureditev.
-
28. 10. 2010 | Mladina 43 | Kolumna
V slovenskem parlamentu poteka v tem obdobju najpomembnejša letna političnoekonomska razprava. Njeno izhodišče je Proračunski memorandum, temeljni vladni akt ekonomske in javnofinančne politike, pa tudi anticiklične in razvojne politike države. Vlada se je z njim znašla v drugi polovici svojega političnega mandata, ko bi morala dokončno prepričati domače volivce, bruseljsko administracijo in svetovne finančne...
-
21. 10. 2010 | Mladina 42 | Kolumna
Dnevnikova objava prejemkov slovenskih menedžerjev ni posebno presenečenje. Lestvica je zajela skoraj 1000 slovenskih družb in temelji na podjetniških razkritjih plač vodilnih menedžerjev. Menedžersko nagrajevanje je ena središčnih težav sodobnega kapitalizma, za mnoge je celo eden od temeljnih vzrokov sedanje krize. Nobena regulacija, niti zakonodajna in davčna, pa tudi ne tržna in moralna, ne pomaga.
-
14. 10. 2010 | Mladina 41 | Kolumna
Letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo, ki jo od leta 1969 podeljuje švedska Riksbank, so dobili trije ekonomisti, dva Američana, P. A. Diamond in D. T. Mortensen, ter Ciprčan F. C. Pissarides. Sporočilo švedskega odbora je v zadnjih treh letih povsem jasno. Pred dvema letoma, v vrtincu finančne krize, je slavil P. Krugman, neusmiljeni kritik zablod tržne finančne ekonomike. Leta 2009 sta nagrado dobila E.
-
7. 10. 2010 | Mladina 40 | Kolumna
V začetku oktobra vlada pošilja v parlamentarno razpravo predloga državnega proračuna za leti 2011 in 2012. Proračunska razprava se začenja v prelomnem trenutku fiskalne krize države, ki niha med nakovali gospodarske krize, bruseljskih javnofinančnih zahtev in domačih stavk. Vprašanj je več kot dobrih odgovorov. Na kritični točki imamo previs med redistributivno logiko keynesianizma in schumpetrsko igro...
-
30. 9. 2010 | Mladina 39 | Kolumna
Stavkovni val je pričakovan uvod v slovensko politično jesen. Njegovo ozadje je model reševanja sodobne finančne krize z omejevanjem socialne države, v ospredju pa je preračunljiva politična aritmetika vlade in sindikatov, kdo bo v tej igri moči in interesov dejanski zmagovalec. Po dobrem letu in pol finančni biznis in kapitalski trgi vračajo udarec državi, ko jo predčasno silijo v izravnavo proračunskih...
-
23. 9. 2010 | Mladina 38 | Kolumna
Poplave so poleg potresov najhujše naravne nesreče. Ni se jim mogoče izogniti, lahko pa jih z veliko verjetnostjo napovemo ter s pravočasnim in pravilnim ukrepanjem sistematično zamejimo. Prav tako ni nobenega dvoma, da s podnebnimi spremembami in dvigom temperatur naraščata količina in intenzivnost padavin. Stoletne vode postajajo desetletne in s tem tudi tveganja in stroški, ki jih spremljajo.
-
16. 9. 2010 | Mladina 37 | Kolumna
Sredi septembra 2010 praznujemo drugo obletnico simbolnega začetka finančne krize, ki ga oznanja stečaj ameriške banke Lehman Brothers. Po dveh letih je jasno troje. Globalna kriza nima zgolj cikličnih in finančnih komponent, temveč je posledica strukturnih protislovij kapitalističnega sistema. Ne gre zgolj za keynesiansko diagnozo inherentne nestabilnosti finančnega sistema (Minsky), temveč za serijo napačnih...
-
9. 9. 2010 | Mladina 36 | Kolumna
Istanbulska košarkarska epopeja ni samo velik športni dosežek slovenskega športa, temveč prinaša širše sporočilo. V Istanbulu je bila namreč enako fascinantna igra košarkarjev kot tudi fenomen slovenskih navijačev, v dvorani in zunaj nje. Očitno smo v športu zmogli postaviti poslovni model projektnega inženiringa, ki povezuje spontanost igre z načrtnostjo organiziranega navijaškega spektakla.
-
2. 9. 2010 | Mladina 35 | Kolumna
Kriza korporativnega upravljanja podjetij, ustanov in celotne države postaja vse usodnejša ne samo za poslovne organizacije na mikroekonomski ravni, temveč tudi za večino družbenih podsistemov na makroravni. Entropija v slovenski državi narašča sorazmerno z globino sedanje finančne, ekonomske in socialne krize ter dolžino vladanja sedanje koalicije.
-
26. 8. 2010 | Mladina 34 | Kolumna
Poletni vrhunec turistične sezone se je iztekel. Letošnje leto je na globalni in regionalni ravni predvsem obdobje preživetja. Svetovni turizem s pozitivnimi trendi zapolnjuje zgolj lansko katastrofo, v ospredju rasti pa so periferni azijski in afriški trgi. EU želi ostati prva svetovna destinacija, v turizmu pa vidi enega pomembnih povezovalnih mehanizmov svoje integracije.
-
19. 8. 2010 | Mladina 33 | Kolumna
Vračilo preplačane električne energije
Spektakularna akcija vračila preplačila električne energije gospodinjstvom je v kratkem času ponudila tri pomembne dokaze. Dobro organizirana in dovolj inteligentna civilna združba lahko spravi na kolena tradicionalno močan energetski sektor, regulator konkurence lahko z dovolj prodornimi ukrepi prekine najtrdovratnejše kartelne dogovore in navsezadnje so vsi udeleženci paradoksalno spoznali, da je kooperativna...
-
12. 8. 2010 | Mladina 32 | Kolumna
Spektakularno delno odprtje športnih objektov Stožice in športni krst obeh objektov je za nami in lahko se vsaj za trenutek oddahnemo. Slovenska država je pridobila nesporno evropsko primerljive športne objekte, Ljubljana bo do leta 2012 dobila urejen športno-trgovski in rekreacijsko-zabaviščni center. Urbanistično in arhitekturno smo dobili izvrsten izdelek, poslovno in organizacijsko pa so stvari manj rožnate.
