dr. Bogomir Kovač
-
17. 6. 2010 | Mladina 24 | Kolumna
Izhodne strategije iz sedanje globalne krize dobivajo v zadnjem mesecu nov zagon. Sprva smo z javnimi sredstvi reševali zasebni finančni sektor, sedaj rešujemo fiskalno prezadolžene države. Ekspanzivna fiskalna politika je bila odrešujoča za prvi del krize, toda visoka zadolženost držav sproža usodno nezaupanje finančnih trgov. In že smo pred novo ekonomsko mantro.
-
10. 6. 2010 | Mladina 23 | Kolumna
Slovensko gospodarstvo tiči globoko v tehnični recesiji, brez pravih znamenj okrevanja gospodarske aktivnosti, zaostanek za EU pa se povečuje. Negotovost glede gospodarskega okrevanja je velika. Evropska rast je skromna in počiva na izvozni dejavnosti, ki ga krepi šibak evro. ZDA so hitreje okrevale kot EU, Japonska se je netipično izvila iz recesijskega cikla, države BRIC so motor globalne rasti.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Kolumna
Evrosong in politika nimata navidezno ničesar skupnega. Lahkotna pop glasba po mnenju mnogih sodi med zabavne in lahkotnejše reči, politika naj bi bila resno opravilo. Toda evropski popevkarski festival ima nekaj, česar evropska politika ne more doseči. Visoko stopnjo legitimnosti in popularnosti, veliko povezanost držav, ki presegajo običajne delitve EU in segajo daleč proti vzhodu.
-
22. 6. 2010 | Mladina 21 | Kolumna
Letošnja objava poročila ugledne IMD o svetovni konkurenčnosti (World Competitiveness Yearbook, WCY) je za Slovenijo šokantna. Nekaj zadnjih let smo med oseminpetdesetimi državami zasedali med tridesetim in štiridesetim mestom. Letos smo nazadovali za dvajset mest, največ med vsemi ocenjenimi državami. Toda zakaj tako hiter in visok padec? Že lani smo bili glede sposobnosti spoprijema s krizo med slabšimi, letos...
-
20. 5. 2010 | Mladina 20 | Kolumna
Slovenska vlada je v teh dneh napovedala rebalans proračuna in nove ukrepe na področju obvladovanja ekonomske krize. Poslabšanje makroekonomske slike države ni posebna novost. Gospodarska rast je nižja, manjši so proračunski prihodki, nepričakovane so dodatne obveznosti do EU, usodnejša je zunanja zadolženost države in spreminjanje zasebnih dolgov v javni dolg.
-
13. 5. 2010 | Mladina 19 | Kolumna
V tem tednu je reševanje grške finančne krize doživelo dramatičen zasuk. V kratkem času smo dobili tretji, tokrat največji in najširši reševalni paket. EU in ECB rešujeta evro z vsemi sredstvi, kajti ogrožena nista samo skupna valuta in evropski monetarni sistem, temveč celoten politično-ekonomski institucionalni sistem EU. Zato je EU končno prevzela nekaj več odgovornosti kot skupna institucija in ne zgolj...
-
6. 5. 2010 | Mladina 18 | Kolumna
Grška dolžniška kriza je doživela v zadnjih tednih dramatičen obrat. Prvotni reševalni paket so visoki predstavniki ECB, MDS in EU povečali za trikratnik, nemška vlada je pohitela s predlogom zakona o finančni pomoči, v Atenah in drugod po Grčiji smo imeli velike delavske demonstracije in poulične nemire. Nekateri vidijo v Grčiji nekakšno ponovitev scenarija reševanja banke Lehman Brothers in napovedujejo...
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Kolumna
Prvomajski prazniki tradicionalno veljajo za praznik dela in vsakoletno povelikonočno vstajenje svetovne levice. Vlada je delavcem tokrat pripravila popotnico v obliki popravljenega zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Starega iz leta 2008, ki se ga je držalo nekaj tedanje predvolilne barve Janševe vlade, so v Pahorjevi vladi sedaj poenostavili in naredili privlačnejšega.
-
22. 4. 2010 | Mladina 16 | Kolumna
Grška fiskalna kriza in islandski vulkanski izbruh sta dober dokaz, kako problematično in kaotično bo letošnje leto. Globalizacija gospodarstva naj bi kot velika vezna posoda povečala robustnost nacionalnih ekonomij in velikih regionalnih ekonomskih povezav, dejansko pa povečuje soodvisnost in širi krizna žarišča. Slovenija bo po vseh osrednjih letošnjih ekonomskih kazalcih domačih in tujih napovedovalcev končala...
-
15. 4. 2010 | Mladina 15 | Kolumna
Reševanje grške dolžniške krize je dobilo prvi epilog. Sporazum med ECB, evropsko komisijo in MDS zagotavlja Grčiji finančno pomoč in usmerjevalni reševalni program. Visoki funkcionarji EU, posebno komisarja Rehn in Almunia, so navidezno zadovoljni. Dobili smo koordinirano reševalno akcijo, EU pa je na kritični točki znova preživela. Toda temeljno spoznanje ni lahko.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Kolumna
Starajoča se družba mladih upokojencev
Slovenska vlada je po letu dni strokovnih priprav in površnih usklajevanj začela svoj križevi pot s pokojninsko reformo. Že prvi koraki javne obravnave dokazujejo, da vlada ni kos niti tehnični niti politični pripravi zakona in da razpadajoča vladna koalicija ne zmore sprejemati težavnih strukturnih reform. Pogačar pač ni Rop in Pahor še zdaleč ni Drnovšek.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Kolumna
Problem korporativnega upravljanja je eden vzrokov in hkrati vzvodov reševanja sedanje ekonomske krize. V zakulisju svobodnega delovanja trgov in regulacijske vloge države, tudi drugih netržnih in nevladnih institucij, so vedno odločitve ljudi in njihovi problemi slabega upravljanja, vodenja in menedžiranja. Sedanji problemi in tudi rešitve imajo prepoznavne nosilce. In tudi morala zgodbe je preprosta.
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Kolumna
Prejšnji teden je slovenska intelektualna javnost samo v dveh dneh, na dveh ločenih prostorih in veliki meri z različnimi akterji razpravljala o viziji in strateških usmeritvah slovenske države. Na eni strani je bila skupina ekonomistov pod okriljem ministra Gasparija, na drugi državni sekretar Školč s svojimi družboslovci in naravoslovci. Oba pristopa sta povsem različna, tako v analizi razmer kot tudi v oceni in...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kolumna
V naslednjih mesecih želi slovenska politika radikalno spremeniti lastniško podobo slovenskega gospodarstva. Vlada je zaradi zahtev OECD že pred slabim letom sprejela sklep o pripravi nove politike upravljanja finančnega premoženja države. V Sloveniji naj bi jasneje ločili lastniško, regulatorno in socialno razvojno funkcijo države in s tem izboljšali učinkovitost upravljanja državne lastnine.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kolumna
Finančna in ekonomska kriza postaja na daljši rok vse bolj tudi socialna, politična in vrednostna kriza. Tudi velika depresija v tridesetih letih 20. stoletja je razgalila formalna in neformalna družbena razmerja, benigne politične in ideološke tvorbe nacizma in fašizma, pa tudi stalinizma in komunizma. Ekonomska kriza se tako hitro pokaže kot kriza demokratičnih procedur in političnega odločanja, v ospredje...
-
Grčija postaja s svojimi finančnimi, ekonomskimi in političnimi razmerami vse bolj podobna klasični antični tragediji. Dokazuje namreč, kako hitro se je finančna kriza zasebnega sektorja prelevila v dolžniško krizo javnega sektorja. Nesolventnost bank tu zamenja plačilna nesposobnost držav. Grška kriza se je prelevila v krizo evropskega monetarnega sistema, pokazala je na politično ranljivost celotne EU.
-
Padec nizozemske vlade zaradi umika nizozemskih vojakov iz Afganistana je razkril, kakšne so lahko politične posledice napačnih vojaških odločitev in visokih stroškov vojaških operacij. Po domala treh desetletjih je vsakomur jasno, da z vojaškimi operacijami afganistanske vojne ni mogoče dobiti. Rešitev je v zamenjavi vojaške moči s civilno pomočjo in globalno diplomacijo. Težava pa je tudi ekonomska.
-
Strategiziranje in krizni menedžment sta trd oreh za izkušene menedžerje podjetij, za politike in državno administracijo pa domala nerešljiv problem. Premalo je znanja in izkušenj, preveč samovšečnosti in želene javne dopadljivosti. Zato vladne strategije in vsakokratne politike pogosto delujejo naivno ali pa fatalistično, ko nekako čakamo na odrešitev od drugod.
-
Vlada je v dveh tednih predstavila oba ključna dokumenta svoje ekonomske in razvojne politike do konca svojega mandata, Pakt stabilnosti in Slovensko izhodno strategijo 2010-2013. Oba dokumenta sta posledica evropskih zahtev, zato imata skupne politično-ekonomske usmeritve in omejitve. V poplavi protikriznih dokumentov je vladni prispevek zagotovo najbolj kompleksen in kakovosten, toda ekonomsko zmagoslavje nad...
-
Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu se je iztekel brez velikih in odrešilnih sklepov. Lansko leto je razpravljal o vzrokih in posledicah finančne krize, letošnji pa bi moral postreči z rešitvami in usmeritvami glede globalne finančne regulacije, izhodnih strategij iz krize in drugačne podobe novega kapitalizma XXI. stoletja. Trije premiki so pri tem še posebej očitni.
-
Konec januarja Slovenija pošilja v Bruselj Program stabilnosti, s katerim slovenska vlada zagotavlja način fiskalne konsolidacije zaradi čezmernega proračunskega primanjkljaja. Gre za eno izmed ključnih evropskih koordinacijskih potez, ki zagotavljajo ekonomsko stabilnost celotne EU, normalno delovanje EMU in postajajo pomemben člen evropskega političnega preživetja.
-
Zakonska ureditev »malega dela« naj bi ponudila nove ukrepe na trgu dela. Z njimi naj bi reševali nekatere stare sistemske probleme, kot je študentsko delo, hkrati pa odpirajo nove oblike zaposlovanja v obdobju visoke brezposelnosti. Zakonska ureditev zato pomeni šolski preizkus vladnih protikriznih sposobnosti in razvojnih namer. Reforma trga dela je eno ključnih področij izhoda iz sedanje krize, ureditev malega...
-
Ta kolumna je nekakšne »hommage« Paulu Anthonyju Samuelsonu, osrednjemu akademskemu ekonomistu druge polovice 20. stoletja. Sredi decembra 2009 je v visoki starosti 94 let umrl na svojem domu v Belmontu, v ameriški državi Massachussetts. Samuelson je prvi ameriški nobelovec za ekonomijo (1970), najvplivnejši oblikovalec sodobne ekonomske znanosti in najpomembnejši učitelj ekonomske vede zadnjih petdeset let.
-
Napovedi na začetku leta so že več kot tri desetletja del ekonomske kulture. Kako bomo živeli v letu 2010, kaj nas čaka glede izhodnih poti iz krize, kdo naj prevzame krmilo novega ekonomskega razvojnega modela, ki bo okoljsko in socialno vzdržen? Toda sedanja kriza ima svoj življenjski cikel in bogastvo različnih podob, napovedna moč ekonomske vede pa je v kompleksnih in prelomnih obdobjih manjša od pričakovanj.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Letošnje leto bi mnogi radi čim hitreje pozabili. To je bilo leto makroekonomskih grozot, čas številnih zablod glede protikriznih ukrepov in lažnega upanja, da bo vse vendarle hitro minilo. Preskok od uspešne in povsod hvaljene države do brezna razvojnih protislovij je bil hiter in dramatičen. Večino leta smo za težave krivili druge, čeprav temelji krize tičijo doma.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kolumna
Svetovni sporazum o podnebnih spremembah v Koebenhavnu spominja na biblične zgodbe. Ne zgolj zaradi apokaliptičnih vizij, temveč zaradi zgoščenosti razvojnih težav. V preprosti sintagmi »klimatske spremembe« smo dobili vse, kar potrebujemo in premoremo. Podnebne spremembe spreminjajo svet, njegovo politiko, ekonomijo in kulturo, zahtevajo spremembo razvojnih paradigem in dosedanjega načina življenja.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kolumna
V poplavi letošnjih obletnic je ostala devetdeseta obletnica rojstva Staneta Kavčiča na pol poti. Ugledna zgodovinarja Repe in Prinčič sta konec oktobra izdala pregledno knjigo Pred časom - Portret Staneta Kavčiča, v Ljubljani so mu postavili spomenik. Toda predsednik države Türk ga je v svojem zanosu nagrajevanja zamenjal z drugimi odlikovanci, strokovna in politična javnost pa sta ponovno podcenili njegovo...
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kolumna
Sobotne množične delavske in študentske demonstracije dokazujejo, kako sedanja kriza načenja socialni konsenz in korporativno strukturo države. Velika recesija na eni strani kaže znake oživljanja, hkrati pa se poglabljajo brezposelnost na trgu dela in socialne stiske ljudi. Demokratični korporativizem, ki bi moral biti vzvod stabilnosti in oblikovanja konsenza glede izhodov iz krize, očitno razpada in postaja del...
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kolumna
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kolumna
Jesenske narodnogospodarske napovedi oznanjajo počasno okrevanje svetovnega gospodarstva. Toda postopen izhod iz recesije bo brez radikalnejših strukturnih reform države in poslovnih sprememb podjetij dolgotrajen in negotov. Razlog je preprost. Večina evropskih držav se bo šele prav soočila z visokimi proračunskimi primanjkljaji, podjetja pa s težavnim financiranjem in trajnejšim padcem povpraševanja.
