dr. Bogomir Kovač
-
12. 8. 2010 | Mladina 32 | KolumnaVeč
Spektakularno delno odprtje športnih objektov Stožice in športni krst obeh objektov je za nami in lahko se vsaj za trenutek oddahnemo. Slovenska država je pridobila nesporno evropsko primerljive športne objekte, Ljubljana bo do leta 2012 dobila urejen športno-trgovski in rekreacijsko-zabaviščni center. Urbanistično in arhitekturno smo dobili izvrsten izdelek, poslovno in organizacijsko pa so stvari manj rožnate. Več
-
5. 8. 2010 | Mladina 31 | KolumnaVeč
Ekološka katastrofa družbe BP na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu je dobro opozorilo za več pomembnih reči, ki jih navadno pometamo pod preprogo. Spoznali smo, kako slabo obvladujemo tehnologijo in varnostne ukrepe na ravni največjih korporacij, kako nepripravljeno se je odzvala najrazvitejša država sveta, lahko smo merili spopad med njima in hkrati opazovali odzive drugih deležnikov. Več
-
29. 7. 2010 | Mladina 30 | KolumnaVeč
Obisk Jean-Clauda Junckerja je bil priložnost, da bi v Sloveniji ponovno razpravljali o konsolidaciji javnih financ. V prvem obdobju recesije so vlade posegle po fiskalnih spodbudah in sanaciji bank, sedaj želijo zamenjati keynesianski pristop z radikalnim zmanjšanjem deficitov in s konsolidacijo javnega zadolževanja. Včeraj smo vse stavili na državo in kratkoročne rešitve, danes nas skrbijo dolgoročne posledice... Več
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | KolumnaVeč
V ZDA so prejšnji teden dobili novo zakonodajo o regulaciji finančnih trgov. Izjemno obsežen in zapleten Dodd-Frankov zakon ima pred seboj še dolgo pot do želenih in oprijemljivih učinkov. Toda ZDA so vseeno v prednosti pred EU, ki šele ta teden objavlja stresne teste vodilnih bank in utrjuje prve stopnice nove regulacije. Zato pa so Kitajci bančni sistem reformirali že konec devetdesetih in že imajo obsežno... Več
-
15. 7. 2010 | Mladina 28 | KolumnaVeč
-
8. 7. 2010 | Mladina 27 | KolumnaVeč
Sprejem rebalansa proračuna bi bila v normalnih politično-ekonomskih razmerah rutinska tehnično-finančna in tudi politična operacija. Toda v sedanjih razmerah gre za prvovrstno temo. Fiskalna politika se je znašla v središču žolčne politične razprave, finančna konsolidacija postaja v EU in pri nas Arhimedova točka izhodne protikrizne strategije. Več
-
1. 7. 2010 | Mladina 26 | KolumnaVeč
V teh dneh se je končalo eno izmed usodnih poglavij poslovne sage Merkurja in menedžerske odisejade Bineta Kordeža. Primer je pomemben, ker zaokrožuje velike menedžerske prevzemne zgodbe in razkriva vse slabosti korporativnega sveta in našega državnega kapitalizma. Finančna in ekonomska kriza se je v Sloveniji amortizirala predvsem v realnem sektorju, temeljni udarec recesije je namesto države prestregel... Več
-
23. 6. 2010 | Mladina 25 | KolumnaVeč
Zdravniki vedo, da problematične in celo napačne diagnoze bolezni onemogočajo učinkovito zdravljenje. Zato je napotek v medicini jasen. Ni dobro zdraviti posameznih simptomov, temveč celoten organizem. Ekonomisti in politiki se tega očitno ne zavedajo dobro. Tako enkrat zdravimo bančno in finančno krizo, drugič spet socialno krizo in brezposelnost, tretjič nas skrbita rast in konkurenčnost, potem bi se radi hipoma... Več
-
17. 6. 2010 | Mladina 24 | KolumnaVeč
Izhodne strategije iz sedanje globalne krize dobivajo v zadnjem mesecu nov zagon. Sprva smo z javnimi sredstvi reševali zasebni finančni sektor, sedaj rešujemo fiskalno prezadolžene države. Ekspanzivna fiskalna politika je bila odrešujoča za prvi del krize, toda visoka zadolženost držav sproža usodno nezaupanje finančnih trgov. In že smo pred novo ekonomsko mantro. Več
-
10. 6. 2010 | Mladina 23 | KolumnaVeč
Slovensko gospodarstvo tiči globoko v tehnični recesiji, brez pravih znamenj okrevanja gospodarske aktivnosti, zaostanek za EU pa se povečuje. Negotovost glede gospodarskega okrevanja je velika. Evropska rast je skromna in počiva na izvozni dejavnosti, ki ga krepi šibak evro. ZDA so hitreje okrevale kot EU, Japonska se je netipično izvila iz recesijskega cikla, države BRIC so motor globalne rasti. Več
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | KolumnaVeč
Evrosong in politika nimata navidezno ničesar skupnega. Lahkotna pop glasba po mnenju mnogih sodi med zabavne in lahkotnejše reči, politika naj bi bila resno opravilo. Toda evropski popevkarski festival ima nekaj, česar evropska politika ne more doseči. Visoko stopnjo legitimnosti in popularnosti, veliko povezanost držav, ki presegajo običajne delitve EU in segajo daleč proti vzhodu. Več
-
22. 6. 2010 | Mladina 21 | KolumnaVeč
Letošnja objava poročila ugledne IMD o svetovni konkurenčnosti (World Competitiveness Yearbook, WCY) je za Slovenijo šokantna. Nekaj zadnjih let smo med oseminpetdesetimi državami zasedali med tridesetim in štiridesetim mestom. Letos smo nazadovali za dvajset mest, največ med vsemi ocenjenimi državami. Toda zakaj tako hiter in visok padec? Že lani smo bili glede sposobnosti spoprijema s krizo med slabšimi, letos... Več
-
20. 5. 2010 | Mladina 20 | KolumnaVeč
Slovenska vlada je v teh dneh napovedala rebalans proračuna in nove ukrepe na področju obvladovanja ekonomske krize. Poslabšanje makroekonomske slike države ni posebna novost. Gospodarska rast je nižja, manjši so proračunski prihodki, nepričakovane so dodatne obveznosti do EU, usodnejša je zunanja zadolženost države in spreminjanje zasebnih dolgov v javni dolg. Več
-
13. 5. 2010 | Mladina 19 | KolumnaVeč
V tem tednu je reševanje grške finančne krize doživelo dramatičen zasuk. V kratkem času smo dobili tretji, tokrat največji in najširši reševalni paket. EU in ECB rešujeta evro z vsemi sredstvi, kajti ogrožena nista samo skupna valuta in evropski monetarni sistem, temveč celoten politično-ekonomski institucionalni sistem EU. Zato je EU končno prevzela nekaj več odgovornosti kot skupna institucija in ne zgolj... Več
-
6. 5. 2010 | Mladina 18 | KolumnaVeč
Grška dolžniška kriza je doživela v zadnjih tednih dramatičen obrat. Prvotni reševalni paket so visoki predstavniki ECB, MDS in EU povečali za trikratnik, nemška vlada je pohitela s predlogom zakona o finančni pomoči, v Atenah in drugod po Grčiji smo imeli velike delavske demonstracije in poulične nemire. Nekateri vidijo v Grčiji nekakšno ponovitev scenarija reševanja banke Lehman Brothers in napovedujejo... Več
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | KolumnaVeč
Prvomajski prazniki tradicionalno veljajo za praznik dela in vsakoletno povelikonočno vstajenje svetovne levice. Vlada je delavcem tokrat pripravila popotnico v obliki popravljenega zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Starega iz leta 2008, ki se ga je držalo nekaj tedanje predvolilne barve Janševe vlade, so v Pahorjevi vladi sedaj poenostavili in naredili privlačnejšega. Več
-
22. 4. 2010 | Mladina 16 | KolumnaVeč
Grška fiskalna kriza in islandski vulkanski izbruh sta dober dokaz, kako problematično in kaotično bo letošnje leto. Globalizacija gospodarstva naj bi kot velika vezna posoda povečala robustnost nacionalnih ekonomij in velikih regionalnih ekonomskih povezav, dejansko pa povečuje soodvisnost in širi krizna žarišča. Slovenija bo po vseh osrednjih letošnjih ekonomskih kazalcih domačih in tujih napovedovalcev končala... Več
-
15. 4. 2010 | Mladina 15 | KolumnaVeč
Reševanje grške dolžniške krize je dobilo prvi epilog. Sporazum med ECB, evropsko komisijo in MDS zagotavlja Grčiji finančno pomoč in usmerjevalni reševalni program. Visoki funkcionarji EU, posebno komisarja Rehn in Almunia, so navidezno zadovoljni. Dobili smo koordinirano reševalno akcijo, EU pa je na kritični točki znova preživela. Toda temeljno spoznanje ni lahko. Več
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | KolumnaVeč
Starajoča se družba mladih upokojencev
Slovenska vlada je po letu dni strokovnih priprav in površnih usklajevanj začela svoj križevi pot s pokojninsko reformo. Že prvi koraki javne obravnave dokazujejo, da vlada ni kos niti tehnični niti politični pripravi zakona in da razpadajoča vladna koalicija ne zmore sprejemati težavnih strukturnih reform. Pogačar pač ni Rop in Pahor še zdaleč ni Drnovšek. Več
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | KolumnaVeč
Problem korporativnega upravljanja je eden vzrokov in hkrati vzvodov reševanja sedanje ekonomske krize. V zakulisju svobodnega delovanja trgov in regulacijske vloge države, tudi drugih netržnih in nevladnih institucij, so vedno odločitve ljudi in njihovi problemi slabega upravljanja, vodenja in menedžiranja. Sedanji problemi in tudi rešitve imajo prepoznavne nosilce. In tudi morala zgodbe je preprosta. Več
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | KolumnaVeč
Prejšnji teden je slovenska intelektualna javnost samo v dveh dneh, na dveh ločenih prostorih in veliki meri z različnimi akterji razpravljala o viziji in strateških usmeritvah slovenske države. Na eni strani je bila skupina ekonomistov pod okriljem ministra Gasparija, na drugi državni sekretar Školč s svojimi družboslovci in naravoslovci. Oba pristopa sta povsem različna, tako v analizi razmer kot tudi v oceni in... Več
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | KolumnaVeč
V naslednjih mesecih želi slovenska politika radikalno spremeniti lastniško podobo slovenskega gospodarstva. Vlada je zaradi zahtev OECD že pred slabim letom sprejela sklep o pripravi nove politike upravljanja finančnega premoženja države. V Sloveniji naj bi jasneje ločili lastniško, regulatorno in socialno razvojno funkcijo države in s tem izboljšali učinkovitost upravljanja državne lastnine. Več
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | KolumnaVeč
Finančna in ekonomska kriza postaja na daljši rok vse bolj tudi socialna, politična in vrednostna kriza. Tudi velika depresija v tridesetih letih 20. stoletja je razgalila formalna in neformalna družbena razmerja, benigne politične in ideološke tvorbe nacizma in fašizma, pa tudi stalinizma in komunizma. Ekonomska kriza se tako hitro pokaže kot kriza demokratičnih procedur in političnega odločanja, v ospredje... Več
-
Grčija postaja s svojimi finančnimi, ekonomskimi in političnimi razmerami vse bolj podobna klasični antični tragediji. Dokazuje namreč, kako hitro se je finančna kriza zasebnega sektorja prelevila v dolžniško krizo javnega sektorja. Nesolventnost bank tu zamenja plačilna nesposobnost držav. Grška kriza se je prelevila v krizo evropskega monetarnega sistema, pokazala je na politično ranljivost celotne EU. Več
-
Padec nizozemske vlade zaradi umika nizozemskih vojakov iz Afganistana je razkril, kakšne so lahko politične posledice napačnih vojaških odločitev in visokih stroškov vojaških operacij. Po domala treh desetletjih je vsakomur jasno, da z vojaškimi operacijami afganistanske vojne ni mogoče dobiti. Rešitev je v zamenjavi vojaške moči s civilno pomočjo in globalno diplomacijo. Težava pa je tudi ekonomska. Več
-
Strategiziranje in krizni menedžment sta trd oreh za izkušene menedžerje podjetij, za politike in državno administracijo pa domala nerešljiv problem. Premalo je znanja in izkušenj, preveč samovšečnosti in želene javne dopadljivosti. Zato vladne strategije in vsakokratne politike pogosto delujejo naivno ali pa fatalistično, ko nekako čakamo na odrešitev od drugod. Več
-
Vlada je v dveh tednih predstavila oba ključna dokumenta svoje ekonomske in razvojne politike do konca svojega mandata, Pakt stabilnosti in Slovensko izhodno strategijo 2010-2013. Oba dokumenta sta posledica evropskih zahtev, zato imata skupne politično-ekonomske usmeritve in omejitve. V poplavi protikriznih dokumentov je vladni prispevek zagotovo najbolj kompleksen in kakovosten, toda ekonomsko zmagoslavje nad... Več
-
Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu se je iztekel brez velikih in odrešilnih sklepov. Lansko leto je razpravljal o vzrokih in posledicah finančne krize, letošnji pa bi moral postreči z rešitvami in usmeritvami glede globalne finančne regulacije, izhodnih strategij iz krize in drugačne podobe novega kapitalizma XXI. stoletja. Trije premiki so pri tem še posebej očitni. Več
-
Konec januarja Slovenija pošilja v Bruselj Program stabilnosti, s katerim slovenska vlada zagotavlja način fiskalne konsolidacije zaradi čezmernega proračunskega primanjkljaja. Gre za eno izmed ključnih evropskih koordinacijskih potez, ki zagotavljajo ekonomsko stabilnost celotne EU, normalno delovanje EMU in postajajo pomemben člen evropskega političnega preživetja. Več
-
Zakonska ureditev »malega dela« naj bi ponudila nove ukrepe na trgu dela. Z njimi naj bi reševali nekatere stare sistemske probleme, kot je študentsko delo, hkrati pa odpirajo nove oblike zaposlovanja v obdobju visoke brezposelnosti. Zakonska ureditev zato pomeni šolski preizkus vladnih protikriznih sposobnosti in razvojnih namer. Reforma trga dela je eno ključnih področij izhoda iz sedanje krize, ureditev malega... Več
