dr. Bogomir Kovač
-
20. 8. 2009 | Mladina 33 | Kolumna
Zadnje dni so Francija, Nemčija in Japonska objavile pozitivni zasuk v gibanju BDP v drugem četrtletju letošnjega leta. Podobno spodbudne novice prihajajo tudi iz ZDA, Singapur in Kitajska ponujata spektakularno podobo kvartalne letne rasti. So to dejanska znamenja okrevanja in začetka konca globalne krize? Politiki praznujejo in se že razglašajo za zmagovalce, uradne ekonomske institucije so previdne v mnenjih,...
-
13. 8. 2009 | Mladina 32 | Kolumna
Slovenska odškodninska družba (Sod) je v začetku meseca objavila nenavaden javni poziv. Vso strokovno, poslovno in investicijsko javnost vabi, da do 17. avgusta odda morebitne predloge za reševanje poslovne skupine Mura. Po treh mesecih javne poslovne agonije Mure pa Steklarske Nove in drugih nimamo pred seboj zgolj zavoženih poslovnih zgodb in tragičnih usod zaposlenih, temveč demonstracijo neverjetnega...
-
6. 8. 2009 | Mladina 31 | Kolumna
Turizem je eliksir sedanje krize
Globalna ekonomska kriza je letos prizadela tudi svetovni turizem kot eno vodilnih poslovnih področij XXI. stoletja. Svetovni, regionalni in lokalni turistični trendi so v večini držav izrazito negativni. Hkrati pa prav avgustovska gneča na cestah in napolnjene turistične destinacije dokazujejo, da želja po potovanjih in turističnih doživetjih kljub vsemu ni zamrla.
-
30. 7. 2009 | Mladina 30 | Kolumna
Osrednje ekonomsko vprašanje pred vladnimi počitnicami je, kako nadaljevati politično jesen. Pahor je v trojnem precepu. Presoditi mora, kako močna in dolga bo sedanja kriza, položiti mora prve račune glede sanacije finančnega sistema in fiskalnih stimulacij, nazadnje pa bo moral ponuditi prvi sveženj strukturnih reform. Slovenske protikrizne ukrepe so do sedaj krojile različne garancijske, socialne in razvojne...
-
23. 7. 2009 | Mladina 29 | Kolumna
Ekologija postaja v času globoke finančne, ekonomske in socialne krize nova ideologija odrešitve. Povsod stavijo na zeleno razvojno paradigmo, ki naj bi pomenila odrešilni zasuk iz sedanje krize. Združeni narodi govorijo o globalnem zelenem New Dealu, v EU naj bi zelene tehnologije spremenile proizvodno in potrošniško podobo sveta, Obama se ogreva za zelene davke in stavi na zeleni proračun.
-
16. 7. 2009 | Mladina 28 | Kolumna
Srečanje G8 pod pokroviteljstvom Silvia Berlusconija v napol porušenem italijanskem mestu Aquila dobro simbolizira moč in pomen te preživete institucije. Berlusconi je eden najbolj kontroverznih zahodnih političnih voditeljev. Njegova zmes političnega populizma, mednarodnega nastopaštva in politične zlizanosti s korporativnim kapitalom izvrstno ponazarja krizni domet sedanje demokracije in vodilnih političnih elit.
-
9. 7. 2009 | Mladina 27 | Kolumna
Druga razvojna konferenca naj bi Pahorjevi vladi pokazala, kako so družbeni deležniki pripravljeni na strukturne reforme in protikrizne ukrepe. Rezultat je pričakovan. Vsi so za spremembe, če se ne bo nič spremenilo. Toda naši politiki, podobno kot drugod, namesto učinkovitega reševanja problemov povprašujejo po družbenem konsenzu in iščejo legitimnost za nekaj, česar niso ponudili. Narobe svet.
-
2. 7. 2009 | Mladina 26 | Kolumna
Poslovna agonija Mure bo za Pahorja nekaj podobnega kot za Obamo reševanje GM. Če bi parafrazirali staro krilatico Alfreada Sloana o usodni povezanosti GM in ZDA, potem bo tudi krizno reševanje Mure in ne tajkunska odisejada pravo ogledalo uspešnosti kriznega menedžmenta sedanje vlade. Mura deli globalno in lokalno usodo oblačilne industrije, hkrati razkriva stare zablode poslovnega modela in napačnih strategij,...
-
25. 6. 2009 | Mladina 25 | Kolumna
Evropski krog posredovanja v slovensko-hrvaškem mejnem sporu je prišel do pričakovanega zaključka in predvidljivih reči. EU se umika, problem prepušča Sloveniji in Hrvaški, čeprav so diplomatski odnosi med njima v slepi ulici. Nobena stran nima rešitve, ki bi bila v temelju sprejemljiva za nasprotno državo, in vsi so naredili vse, da do sporazuma ne pride. Kar je dobro za enega, je nesprejemljivo za drugega.
-
18. 6. 2009 | Mladina 24 | Kolumna
Slovenijo pretresa kriza korporativnega upravljanja. Razloga sta vsaj dva. Sedanja kriza razgalja menedžersko odgovornost nadzornih svetov in uprav. Lanska zamenjava politične oblasti v družbah z državno solastnino pa hkrati pospešuje zamenjavo starih politično nastavljenih menedžerjev z novimi. Če bomo za rešitev globalne krize morali na novo napisati pravila tržnega gospodarstva, potrebujemo tudi drugačne načine...
-
11. 6. 2009 | Mladina 23 | Kolumna
Evropske volitve so tako po EU kot doma pokazale, da so evropski socialisti pogoreli. Po klasični politično-ekonomski razlagi bi socialisti in demokratični socializem v ekonomski krizi morala dobivati in ne izgubljati politične bitke. Toda težava levice je očitno povsod podobna. Socialisti preprosto nimajo prepričljivih predlogov, kako premagati krizo, in očitno ne razumejo novih razmerij med kapitalom in delom,...
-
4. 6. 2009 | Mladina 22 | Kolumna
Evropske volitve konec tega tedna so dejansko nacionalne volitve v 27 članicah. EU je tako zgolj zunanja forma za merjenje notranjih političnih moči članic, za novo politiko s starimi sredstvi. Evropska ideja se je vseh šestdeset let razvijala kot medvladna in ne parlamentarna skupnost, bila je elitistični in ne ljudski razvojni projekt, pomenila je bolj ekonomsko kot pravo politično skupnost. In tako je ostalo.
-
28. 5. 2009 | Mladina 21 | Kolumna
Obdobje finančne liberalizacije je očitno spet končalo v muzeju ekonomskih starin. Kombinacija finančnega kolapsa bank in velike ekonomske recesije spreminja svet in stara pravila igre. Legitimnost tržnih institucij je potonila, deregulacija se spreminja v novi intervencionizem, staro privatizacijo zamenjuje novo podržavljanje. Slovenski protikrizni ukrepi so na razpotju.
-
21. 5. 2009 | Mladina 20 | Kolumna
Brez moralnega očiščenja ni poti v prihodnost
Sedanja kriza je kot velik gledališki oder, poln nepogrešljivih politikov, poslovnežev in strokovnjakov. Vsi nekaj pripovedujemo in dopovedujemo drug drugemu, vsak igra svojo igro, in čeprav danes vemo več o tem, kaj je krizo povzročilo, ni niti približno jasno, kako dolgo jo bomo reševali, kdo je dejansko odgovoren za zlom in kdo je pravi odrešitelj.
-
14. 5. 2009 | Mladina 19 | Kolumna
Reševanje finančne in ekonomske krize je po pol leta postalo predmet neposrednega političnega spopada. Janša je na kongresu SDS prešel v odkrit spopad z obstoječo vladno koalicijo. Predlog ustavnih sprememb in sveženj reformnih in protikriznih ukrepov imata skupen imenovalec. Želita opozoriti na nesposobnost sedanje vlade in ponujata politično in ekonomsko alternativo.
-
7. 5. 2009 | Mladina 18 | Kolumna
Peta obletnica največje širitve EU je ostala v senci krize in relativno skromnega praznovanja v Pragi in drugod. Dvanajsterica novih članic od Baltika do Sredozemlja je leta 2004 in 2007 bistveno razširila geopolitične meje EU. Za večino držav postsocialističnega bloka je vstop v EU pomenil dokončni preskok iz tranzicijskega obdobja v urejeno evropsko institucionalno okolje.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16 | Kolumna
Politični zapleti z NLB postajajo nekakšno ogledalo slovenske politične scene. Za navidezno nepomembnim reprogramiranjem kredita Infond Holdingu, ki sodi v poslovni imperij iz Laškega, tiči spopad osrednjih političnih in poslovnih elit za porazdelitev moči in interesov v tej državi. Trenja se prenašajo navzdol v vladno koalicijo, ta pa očitno deluje iz meseca v mesec bolj razglašeno in stopnjuje politično...
-
16. 4. 2009 | Mladina 15 | Kolumna
Leta 1979 je Hollywood in filmski svet očaral Bentonov film Kramer proti Kramerju. Družina Kramer se razhaja, zakonca se borita za otroka, zgodba pa govori o očetovstvu, ki pridobiva materinski ugled, medtem ko mati stopa na pot biznisa. Sporočilo je bilo jasno. Obrnjen svet postmoderne, povojnega feminizma in ženske osvojitve menedžerskega kapitalizma, ki je dolgo veljal za zadnjo moško trdnjavo.
-
9. 4. 2009 | Mladina 14 | Kolumna
Londonsko srečanje G20 je ponudilo nov korak h gradnji finančne ureditve sveta, manj je bilo praktičnih nasvetov, kako rešiti sedanjo krizo. Največja prednost takšnega sestankovanja sta širina udeležencev in njihova formalna enakopravnost, težava pa so še vedno deklarativnost, politično leporečje in pomanjkanje mehanizmov, kako izpeljati ukrepe.
-
2. 4. 2009 | Mladina 13 | Kolumna
Prejšnji teden je premier z mrkim izrazom na obrazu, v temni obleki z žalno kravato, stopil pred kamere in objavil dramatično gospodarsko napoved za leto 2009. Člani strateškega sveta so bili šokirani, ekonomska stroka je izrazila dvome, ministri in vladni svetovalci so kot običajno pohiteli s protislovnimi izjavami. Dan kasneje je vlada v parlamentu branila rebalans proračuna na starih optimističnih postavkah,...
-
26. 3. 2009 | Mladina 12 | Kolumna
Očitno vse generacije grešijo in tokratna je odgovorna za sedanjo krizo. Ekonomisti in politiki so že zdavnaj pokleknili pred ekonomsko mitologijo, da tržni mehanizem kot »nevidna roka« upravlja z gospodarstvi in državami. Brezosebni tržni mehanizem deluje kot nekakšna nadnaravna božja volja, Smithova ideologija trga je tako samo druga stran krščanskega videnja sveta.
-
19. 3. 2009 | Mladina 11 | Kolumna
V nekaj mesecih je krizni lok dosegel novo razsežnost. Finančna kriza pred meseci se je konec leta preselila v realni sektor, ekonomska kriza pa vodi do socialne krize. To je tretji in najbolj občutljiv krog naraščajoče krizne spirale. Množična brezposelnost je logična posledica sedanje globalne ekonomske recesije. In tu nas pravo soočenje s problemi šele čaka. Odgovor na veliko krizo v tridesetih letih 20.
-
12. 3. 2009 | Mladina 10 | Kolumna
Slovenski gospodarski podatki o BDP so se po zadnjih izračunih povsem uskladili s svetovnimi trendi. Slovenija je zadnje četrtletje prejšnjega leta končala z negativno rastjo, prav tako je negativna medletna rast in tudi letošnje četrt-letje bo izrazito negativno. Oba dosedanja pospeševalca rasti, izvoz in investicije, sta se izrazito obrnila v negativno smer.
-
-
Drugi vladni sveženj ukrepov za reševanje krize je sestavljen iz treh delov. Namenjen je finančnim spodbudam, racionalizaciji stroškov države in razvojnim usmeritvam. Vladna nova ekonomska politika (NEP) se spoprijema s finančno in realno krizo neprimerljivih razsežnosti. Naslednje mesece bo zato politično najtežje vzdržati silovit ekonomski pritisk, ko bo krizni požar v hipu zajel gospodarstvo, vladna zdravila pa...
-
Domala nedoumljivi zapleti s Hrvaško se nadaljujejo in tokrat smo dobili pričakovan zaplet z referendumom. Marjan Podobnik se s svojo civilno iniciativo in obrobno Stranko slovenskega naroda skozi glavna vrata vrača v slovensko politiko. Toda problem ni toliko njihov politični nacionalizem, čudaško razumevanje mejnih vprašanj in izsiljevanje rešitev z referendumi, ki trenutno spravlja v obup vladajoče slovenske...
-
Ekonomisti skupaj s svojo znanostjo tičimo v nenavadnem precepu. Na eni strani veljamo v času krize za nenadomestljive preroke, hkrati pa se praktično ne strinjamo skoraj v ničemer. Očitno sedanje krize nismo niti jasno napovedali niti dobro razumeli. Ko ekonomija stopi na področje politične ekonomije in praktičnih nasvetov glede ukrepov ekonomske politike, deluje pogosto zmedeno in nič kaj samozavestno.
-
Politični zaplet pri sprejemanju zaključnega računa za proračunsko leto 2007 v slovenskem parlamentu in med vrhovi slovenske politike je dober kazalec razmer v državi. Na eni strani imamo petelinji boj med prvakoma vodilnih strank, Pahorjem in Janšo, na drugi merjenje moči med strankami za zgodovinsko dediščino prejšnje vlade. Janševa zanka z obstrukcijo je hkrati čudovit dokaz o ujetosti slovenske notranje...
-
Slovensko-hrvaški odnosi v teh dneh dosegajo enega svojih neslavnih vrhuncev. Ponujajo domala neverjetno podobo nesposobnosti slovenske diplomacije, ki se očitno vedno znova izgublja v labirintih nedoslednosti, protislovnega javnega nastopanja in nestrokovnega ravnanja. Politiki so temu skorajda v en glas dodali zagovarjanje nacionalnih interesov, medsebojno pa kar tekmujejo z vsakodnevnim političnim populizmom,...
-
Osrednji vladni ukrep reševanja sedanje finančne in ekonomske krize dobiva svoj zakonski epilog. Začel bo veljati zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, znani so nosilci projekta in prve tehnične podrobnosti glede izpeljave. Vlada je imela preprost namen. Podjetjem daje subvencije za skrajšanje delovnega časa in jih hkrati zavezuje, da morajo ohranjati delovna mesta.
