dr. Bogomir Kovač
-
Napovedi na začetku leta so že več kot tri desetletja del ekonomske kulture. Kako bomo živeli v letu 2010, kaj nas čaka glede izhodnih poti iz krize, kdo naj prevzame krmilo novega ekonomskega razvojnega modela, ki bo okoljsko in socialno vzdržen? Toda sedanja kriza ima svoj življenjski cikel in bogastvo različnih podob, napovedna moč ekonomske vede pa je v kompleksnih in prelomnih obdobjih manjša od pričakovanj.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Letošnje leto bi mnogi radi čim hitreje pozabili. To je bilo leto makroekonomskih grozot, čas številnih zablod glede protikriznih ukrepov in lažnega upanja, da bo vse vendarle hitro minilo. Preskok od uspešne in povsod hvaljene države do brezna razvojnih protislovij je bil hiter in dramatičen. Večino leta smo za težave krivili druge, čeprav temelji krize tičijo doma.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kolumna
Svetovni sporazum o podnebnih spremembah v Koebenhavnu spominja na biblične zgodbe. Ne zgolj zaradi apokaliptičnih vizij, temveč zaradi zgoščenosti razvojnih težav. V preprosti sintagmi »klimatske spremembe« smo dobili vse, kar potrebujemo in premoremo. Podnebne spremembe spreminjajo svet, njegovo politiko, ekonomijo in kulturo, zahtevajo spremembo razvojnih paradigem in dosedanjega načina življenja.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kolumna
V poplavi letošnjih obletnic je ostala devetdeseta obletnica rojstva Staneta Kavčiča na pol poti. Ugledna zgodovinarja Repe in Prinčič sta konec oktobra izdala pregledno knjigo Pred časom - Portret Staneta Kavčiča, v Ljubljani so mu postavili spomenik. Toda predsednik države Türk ga je v svojem zanosu nagrajevanja zamenjal z drugimi odlikovanci, strokovna in politična javnost pa sta ponovno podcenili njegovo...
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kolumna
Sobotne množične delavske in študentske demonstracije dokazujejo, kako sedanja kriza načenja socialni konsenz in korporativno strukturo države. Velika recesija na eni strani kaže znake oživljanja, hkrati pa se poglabljajo brezposelnost na trgu dela in socialne stiske ljudi. Demokratični korporativizem, ki bi moral biti vzvod stabilnosti in oblikovanja konsenza glede izhodov iz krize, očitno razpada in postaja del...
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kolumna
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kolumna
Jesenske narodnogospodarske napovedi oznanjajo počasno okrevanje svetovnega gospodarstva. Toda postopen izhod iz recesije bo brez radikalnejših strukturnih reform države in poslovnih sprememb podjetij dolgotrajen in negotov. Razlog je preprost. Večina evropskih držav se bo šele prav soočila z visokimi proračunskimi primanjkljaji, podjetja pa s težavnim financiranjem in trajnejšim padcem povpraševanja.
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kolumna
Slovensko-hrvaški odnosi so po osemnajstih letih na pomembni zgodovinski prelomnici. V Stockholmu sta Kosorjeva in Pahor naredila prvi potrebni korak k možni rešitvi mejnih sporov med državama. Nadaljevanje bo veliko bolj negotovo in tvegano. Arbitražni sporazum prinaša z evropsko in ameriško pomočjo obema stranema nekaj odrešilnih rešitev, toda nikjer ne zadovoljuje političnih nacionalistov in intelektualnih...
-
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Kolumna
Kriza korporativnega upravljanja v Sloveniji dosega v teh mesecih svoj vrhunec. Zaradi slabega upravljanja in vodenja se je zlomila Mura in kleca povsem zasebni Prevent, v težavah tičita nekdaj ugledna Istrabenz in Laško, že leto dni traja farsa z upravami in nadzornimi sveti v ugledni NLB in podobno velja tudi za SŽ. Lastninska struktura pri tem ni odločilna in zasebni lastniki niso pri tem nič bolj učinkoviti...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kolumna
Sedanja finančna, ekonomska in socialna kriza postaja vse bolj kriza zaupanja. Ta zadeva tako razmerja med družbenimi skupinami kot tudi institucije. Sistem nagrajevanja, od menedžerskih do delavskih plač, postaja torišče iskanja odgovornosti za krizo. Paradoks je več kot očiten. Vodilni menedžerji so zaradi previsokih nagrad eden od povzročiteljev krize, izhod iz nje pa naj bi reševali delavci z nižjimi plačami...
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kolumna
Letošnja Nobelova nagrajenca za ekonomijo, ameriška ekonomista Elinor Ostrom in Oliver E. Williamson, sta posrečen par in dober izbor. V sedanjem razumevanju globalne krize in iskanju izhoda iz nje nam oba nobelovca ponujata povsem drugačen pogled na vlogo in pomen tržne ekonomije. Ekonomske transakcije se namreč ne odvijajo samo v večni bitki med trgom in državo, temveč nastajajo tudi znotraj pomembnih...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kolumna
Vsakoletno zasedanje MDS in SB, tokrat v Istanbulu, je bilo tokrat zaradi globalne recesije daleč od rutinskega sestankovanja. Ponudilo je troje. Pregled relativno optimističnih ocen glede postopnega oživljanja gospodarstva, različne načine izhoda iz krize in obrise dejanske reforme svetovne denarne in finančne arhitekture. Toda nekakšen Bretton Woods II je še v povojih, podobno velja za izhodne strategije na...
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kolumna
Potrebujemo politično stabilnost
Neznosna lahkotnost državnega trošenja v boju s sedanjo krizo postaja to jesen vse bolj prepoznavna nočna mora političnih elit. Pahorjeva vlada je mukoma zaprla proračun, toda ekonomska sporočila in politično pogorišče pri tem niso spodbudna. Dobili smo prvo lekcijo keynesianskih ukrepov. Velike proračunske deficite in težave javnih financ. Druga zadeva politično porazdelitev tveganj, kjer vlade raje krčijo...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kolumna
Konec septembra poka zaradi zanimivih obletnic. Pred letom dni smo bili v tem času na začetku dramatičnih dogodkov ameriške finančne krize, ki se je kot požar širila na globalne trge. Pri nas smo po parlamentarnih volitvah dobili novo politično oblast, ki naj bi zagotovila drugačen pristop k politiki in bolj uravnoteženo razmerje med konkurenčnostjo in socialno pravičnostjo.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Kolumna
Pred dnevi sta potekala dva navidezno nepovezana dogodka, pri obeh pa je šlo za knjige, slavne osebnosti in ideje, ki stojijo za tem. Ponovni izid Marxovega in Engelsovega Komunističnega manifesta je spodbudil filozofe k razmisleku o levih alternativah sedanji globalni krizi. Na drugi strani se je ob Krugmanovem obisku in izdaji njegove knjige Vrnitev ekonomike depresije in kriza leta 2008 zbral cvet ekonomske in...
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Kolumna
Proračunska razprava je v teh dneh dosegla pričakovano vrelišče pri izdatkih za plače v javnem sektorju. Vlada ima glede obvladovanja prevelikega proračunskega primanjkljaja samo dve možnosti, povečanje davčnih prihodkov ali pa zniževanje izdatkov. Zasebni sektor se je na krizo odzval z relativnim znižanjem plač in odpuščanjem, javni sektor je nasprotno povečal zaposlenost in tudi plače.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35 | Kolumna
-
27. 8. 2009 | Mladina 34 | Kolumna
Sredi septembra prihaja v Ljubljano Paul Krugman. Za Stiglitzem pred leti bomo tako gostili drugega nobelovca za ekonomijo. Hkrati Ekonomska fakulteta in KD Group kot nosilca projekta pripravljata tudi prevod njegove zadnje knjige o globalni ekonomski krizi. Oboje je spodbudno za naše intelektualno okolje in hkrati pomembno za premislek, kje smo glede globalne krize in kako učinkovito se spoprijemamo z domačo...
-
20. 8. 2009 | Mladina 33 | Kolumna
Zadnje dni so Francija, Nemčija in Japonska objavile pozitivni zasuk v gibanju BDP v drugem četrtletju letošnjega leta. Podobno spodbudne novice prihajajo tudi iz ZDA, Singapur in Kitajska ponujata spektakularno podobo kvartalne letne rasti. So to dejanska znamenja okrevanja in začetka konca globalne krize? Politiki praznujejo in se že razglašajo za zmagovalce, uradne ekonomske institucije so previdne v mnenjih,...
-
13. 8. 2009 | Mladina 32 | Kolumna
Slovenska odškodninska družba (Sod) je v začetku meseca objavila nenavaden javni poziv. Vso strokovno, poslovno in investicijsko javnost vabi, da do 17. avgusta odda morebitne predloge za reševanje poslovne skupine Mura. Po treh mesecih javne poslovne agonije Mure pa Steklarske Nove in drugih nimamo pred seboj zgolj zavoženih poslovnih zgodb in tragičnih usod zaposlenih, temveč demonstracijo neverjetnega...
-
6. 8. 2009 | Mladina 31 | Kolumna
Turizem je eliksir sedanje krize
Globalna ekonomska kriza je letos prizadela tudi svetovni turizem kot eno vodilnih poslovnih področij XXI. stoletja. Svetovni, regionalni in lokalni turistični trendi so v večini držav izrazito negativni. Hkrati pa prav avgustovska gneča na cestah in napolnjene turistične destinacije dokazujejo, da želja po potovanjih in turističnih doživetjih kljub vsemu ni zamrla.
-
30. 7. 2009 | Mladina 30 | Kolumna
Osrednje ekonomsko vprašanje pred vladnimi počitnicami je, kako nadaljevati politično jesen. Pahor je v trojnem precepu. Presoditi mora, kako močna in dolga bo sedanja kriza, položiti mora prve račune glede sanacije finančnega sistema in fiskalnih stimulacij, nazadnje pa bo moral ponuditi prvi sveženj strukturnih reform. Slovenske protikrizne ukrepe so do sedaj krojile različne garancijske, socialne in razvojne...
-
23. 7. 2009 | Mladina 29 | Kolumna
Ekologija postaja v času globoke finančne, ekonomske in socialne krize nova ideologija odrešitve. Povsod stavijo na zeleno razvojno paradigmo, ki naj bi pomenila odrešilni zasuk iz sedanje krize. Združeni narodi govorijo o globalnem zelenem New Dealu, v EU naj bi zelene tehnologije spremenile proizvodno in potrošniško podobo sveta, Obama se ogreva za zelene davke in stavi na zeleni proračun.
-
16. 7. 2009 | Mladina 28 | Kolumna
Srečanje G8 pod pokroviteljstvom Silvia Berlusconija v napol porušenem italijanskem mestu Aquila dobro simbolizira moč in pomen te preživete institucije. Berlusconi je eden najbolj kontroverznih zahodnih političnih voditeljev. Njegova zmes političnega populizma, mednarodnega nastopaštva in politične zlizanosti s korporativnim kapitalom izvrstno ponazarja krizni domet sedanje demokracije in vodilnih političnih elit.
-
9. 7. 2009 | Mladina 27 | Kolumna
Druga razvojna konferenca naj bi Pahorjevi vladi pokazala, kako so družbeni deležniki pripravljeni na strukturne reforme in protikrizne ukrepe. Rezultat je pričakovan. Vsi so za spremembe, če se ne bo nič spremenilo. Toda naši politiki, podobno kot drugod, namesto učinkovitega reševanja problemov povprašujejo po družbenem konsenzu in iščejo legitimnost za nekaj, česar niso ponudili. Narobe svet.
-
2. 7. 2009 | Mladina 26 | Kolumna
Poslovna agonija Mure bo za Pahorja nekaj podobnega kot za Obamo reševanje GM. Če bi parafrazirali staro krilatico Alfreada Sloana o usodni povezanosti GM in ZDA, potem bo tudi krizno reševanje Mure in ne tajkunska odisejada pravo ogledalo uspešnosti kriznega menedžmenta sedanje vlade. Mura deli globalno in lokalno usodo oblačilne industrije, hkrati razkriva stare zablode poslovnega modela in napačnih strategij,...
-
25. 6. 2009 | Mladina 25 | Kolumna
Evropski krog posredovanja v slovensko-hrvaškem mejnem sporu je prišel do pričakovanega zaključka in predvidljivih reči. EU se umika, problem prepušča Sloveniji in Hrvaški, čeprav so diplomatski odnosi med njima v slepi ulici. Nobena stran nima rešitve, ki bi bila v temelju sprejemljiva za nasprotno državo, in vsi so naredili vse, da do sporazuma ne pride. Kar je dobro za enega, je nesprejemljivo za drugega.
-
18. 6. 2009 | Mladina 24 | Kolumna
Slovenijo pretresa kriza korporativnega upravljanja. Razloga sta vsaj dva. Sedanja kriza razgalja menedžersko odgovornost nadzornih svetov in uprav. Lanska zamenjava politične oblasti v družbah z državno solastnino pa hkrati pospešuje zamenjavo starih politično nastavljenih menedžerjev z novimi. Če bomo za rešitev globalne krize morali na novo napisati pravila tržnega gospodarstva, potrebujemo tudi drugačne načine...
-
11. 6. 2009 | Mladina 23 | Kolumna
Evropske volitve so tako po EU kot doma pokazale, da so evropski socialisti pogoreli. Po klasični politično-ekonomski razlagi bi socialisti in demokratični socializem v ekonomski krizi morala dobivati in ne izgubljati politične bitke. Toda težava levice je očitno povsod podobna. Socialisti preprosto nimajo prepričljivih predlogov, kako premagati krizo, in očitno ne razumejo novih razmerij med kapitalom in delom,...
-
4. 6. 2009 | Mladina 22 | Kolumna
Evropske volitve konec tega tedna so dejansko nacionalne volitve v 27 članicah. EU je tako zgolj zunanja forma za merjenje notranjih političnih moči članic, za novo politiko s starimi sredstvi. Evropska ideja se je vseh šestdeset let razvijala kot medvladna in ne parlamentarna skupnost, bila je elitistični in ne ljudski razvojni projekt, pomenila je bolj ekonomsko kot pravo politično skupnost. In tako je ostalo.
