dr. Bogomir Kovač
-
28. 5. 2009 | Mladina 21 | Kolumna
Obdobje finančne liberalizacije je očitno spet končalo v muzeju ekonomskih starin. Kombinacija finančnega kolapsa bank in velike ekonomske recesije spreminja svet in stara pravila igre. Legitimnost tržnih institucij je potonila, deregulacija se spreminja v novi intervencionizem, staro privatizacijo zamenjuje novo podržavljanje. Slovenski protikrizni ukrepi so na razpotju.
-
21. 5. 2009 | Mladina 20 | Kolumna
Brez moralnega očiščenja ni poti v prihodnost
Sedanja kriza je kot velik gledališki oder, poln nepogrešljivih politikov, poslovnežev in strokovnjakov. Vsi nekaj pripovedujemo in dopovedujemo drug drugemu, vsak igra svojo igro, in čeprav danes vemo več o tem, kaj je krizo povzročilo, ni niti približno jasno, kako dolgo jo bomo reševali, kdo je dejansko odgovoren za zlom in kdo je pravi odrešitelj.
-
14. 5. 2009 | Mladina 19 | Kolumna
Reševanje finančne in ekonomske krize je po pol leta postalo predmet neposrednega političnega spopada. Janša je na kongresu SDS prešel v odkrit spopad z obstoječo vladno koalicijo. Predlog ustavnih sprememb in sveženj reformnih in protikriznih ukrepov imata skupen imenovalec. Želita opozoriti na nesposobnost sedanje vlade in ponujata politično in ekonomsko alternativo.
-
7. 5. 2009 | Mladina 18 | Kolumna
Peta obletnica največje širitve EU je ostala v senci krize in relativno skromnega praznovanja v Pragi in drugod. Dvanajsterica novih članic od Baltika do Sredozemlja je leta 2004 in 2007 bistveno razširila geopolitične meje EU. Za večino držav postsocialističnega bloka je vstop v EU pomenil dokončni preskok iz tranzicijskega obdobja v urejeno evropsko institucionalno okolje.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16 | Kolumna
Politični zapleti z NLB postajajo nekakšno ogledalo slovenske politične scene. Za navidezno nepomembnim reprogramiranjem kredita Infond Holdingu, ki sodi v poslovni imperij iz Laškega, tiči spopad osrednjih političnih in poslovnih elit za porazdelitev moči in interesov v tej državi. Trenja se prenašajo navzdol v vladno koalicijo, ta pa očitno deluje iz meseca v mesec bolj razglašeno in stopnjuje politično...
-
16. 4. 2009 | Mladina 15 | Kolumna
Leta 1979 je Hollywood in filmski svet očaral Bentonov film Kramer proti Kramerju. Družina Kramer se razhaja, zakonca se borita za otroka, zgodba pa govori o očetovstvu, ki pridobiva materinski ugled, medtem ko mati stopa na pot biznisa. Sporočilo je bilo jasno. Obrnjen svet postmoderne, povojnega feminizma in ženske osvojitve menedžerskega kapitalizma, ki je dolgo veljal za zadnjo moško trdnjavo.
-
9. 4. 2009 | Mladina 14 | Kolumna
Londonsko srečanje G20 je ponudilo nov korak h gradnji finančne ureditve sveta, manj je bilo praktičnih nasvetov, kako rešiti sedanjo krizo. Največja prednost takšnega sestankovanja sta širina udeležencev in njihova formalna enakopravnost, težava pa so še vedno deklarativnost, politično leporečje in pomanjkanje mehanizmov, kako izpeljati ukrepe.
-
2. 4. 2009 | Mladina 13 | Kolumna
Prejšnji teden je premier z mrkim izrazom na obrazu, v temni obleki z žalno kravato, stopil pred kamere in objavil dramatično gospodarsko napoved za leto 2009. Člani strateškega sveta so bili šokirani, ekonomska stroka je izrazila dvome, ministri in vladni svetovalci so kot običajno pohiteli s protislovnimi izjavami. Dan kasneje je vlada v parlamentu branila rebalans proračuna na starih optimističnih postavkah,...
-
26. 3. 2009 | Mladina 12 | Kolumna
Očitno vse generacije grešijo in tokratna je odgovorna za sedanjo krizo. Ekonomisti in politiki so že zdavnaj pokleknili pred ekonomsko mitologijo, da tržni mehanizem kot »nevidna roka« upravlja z gospodarstvi in državami. Brezosebni tržni mehanizem deluje kot nekakšna nadnaravna božja volja, Smithova ideologija trga je tako samo druga stran krščanskega videnja sveta.
-
19. 3. 2009 | Mladina 11 | Kolumna
V nekaj mesecih je krizni lok dosegel novo razsežnost. Finančna kriza pred meseci se je konec leta preselila v realni sektor, ekonomska kriza pa vodi do socialne krize. To je tretji in najbolj občutljiv krog naraščajoče krizne spirale. Množična brezposelnost je logična posledica sedanje globalne ekonomske recesije. In tu nas pravo soočenje s problemi šele čaka. Odgovor na veliko krizo v tridesetih letih 20.
-
12. 3. 2009 | Mladina 10 | Kolumna
Slovenski gospodarski podatki o BDP so se po zadnjih izračunih povsem uskladili s svetovnimi trendi. Slovenija je zadnje četrtletje prejšnjega leta končala z negativno rastjo, prav tako je negativna medletna rast in tudi letošnje četrt-letje bo izrazito negativno. Oba dosedanja pospeševalca rasti, izvoz in investicije, sta se izrazito obrnila v negativno smer.
-
-
Drugi vladni sveženj ukrepov za reševanje krize je sestavljen iz treh delov. Namenjen je finančnim spodbudam, racionalizaciji stroškov države in razvojnim usmeritvam. Vladna nova ekonomska politika (NEP) se spoprijema s finančno in realno krizo neprimerljivih razsežnosti. Naslednje mesece bo zato politično najtežje vzdržati silovit ekonomski pritisk, ko bo krizni požar v hipu zajel gospodarstvo, vladna zdravila pa...
-
Domala nedoumljivi zapleti s Hrvaško se nadaljujejo in tokrat smo dobili pričakovan zaplet z referendumom. Marjan Podobnik se s svojo civilno iniciativo in obrobno Stranko slovenskega naroda skozi glavna vrata vrača v slovensko politiko. Toda problem ni toliko njihov politični nacionalizem, čudaško razumevanje mejnih vprašanj in izsiljevanje rešitev z referendumi, ki trenutno spravlja v obup vladajoče slovenske...
-
Ekonomisti skupaj s svojo znanostjo tičimo v nenavadnem precepu. Na eni strani veljamo v času krize za nenadomestljive preroke, hkrati pa se praktično ne strinjamo skoraj v ničemer. Očitno sedanje krize nismo niti jasno napovedali niti dobro razumeli. Ko ekonomija stopi na področje politične ekonomije in praktičnih nasvetov glede ukrepov ekonomske politike, deluje pogosto zmedeno in nič kaj samozavestno.
-
Politični zaplet pri sprejemanju zaključnega računa za proračunsko leto 2007 v slovenskem parlamentu in med vrhovi slovenske politike je dober kazalec razmer v državi. Na eni strani imamo petelinji boj med prvakoma vodilnih strank, Pahorjem in Janšo, na drugi merjenje moči med strankami za zgodovinsko dediščino prejšnje vlade. Janševa zanka z obstrukcijo je hkrati čudovit dokaz o ujetosti slovenske notranje...
-
Slovensko-hrvaški odnosi v teh dneh dosegajo enega svojih neslavnih vrhuncev. Ponujajo domala neverjetno podobo nesposobnosti slovenske diplomacije, ki se očitno vedno znova izgublja v labirintih nedoslednosti, protislovnega javnega nastopanja in nestrokovnega ravnanja. Politiki so temu skorajda v en glas dodali zagovarjanje nacionalnih interesov, medsebojno pa kar tekmujejo z vsakodnevnim političnim populizmom,...
-
Osrednji vladni ukrep reševanja sedanje finančne in ekonomske krize dobiva svoj zakonski epilog. Začel bo veljati zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, znani so nosilci projekta in prve tehnične podrobnosti glede izpeljave. Vlada je imela preprost namen. Podjetjem daje subvencije za skrajšanje delovnega časa in jih hkrati zavezuje, da morajo ohranjati delovna mesta.
-
Leta 1989 sta zlom socializma in razpad Sovjetske zveze pomenila zaton socializma in njegovega planskega sistema. Nedvomno zmagoslavje svobodnega tržnega kapitalizma in ideologija washingtonskega sporazuma kot globalne razvojne politike sta se zdela dokončna. Toda dvajset let kasneje so ZDA postale središče finančne in ekonomske krize, ki je razkrila temeljne napake kapitalizma.
-
Preteklo leto nam je prineslo finančni zlom, leto 2009 pa bo čas mučnega prilagajanja na nove svetovne razmere. V razvitih državah bodo prevladovali recesija, poslovni bankroti in naraščanje brezposelnosti. V manj razvitem delu sveta bodo znižanje gospodarske rasti najbolj občutili revnejši sloji, ki danes pomenijo petino svetovnega prebivalstva.
-
23. 12. 2008 | Mladina 52 | Kolumna
Vladni krizni paket ekonomskih ukrepov je šel v politično proceduro na četrti izredni seji parlamenta kot nekakšen polizdelek, ki so mu še tik pred zdajci spreminjali ovojni papir in sporočila političnih botrov. Toda paket je vsaj za sedaj daleč od pričakovanj. Tik pred zdajci je razkril ključna nesoglasja med socialnimi partnerji, po finančnem obsegu je zelo skromen, premalo je usmerjen v reševanje finančnega...
-
18. 12. 2008 | Mladina 51 | Kolumna
Finančna in ekonomska kriza sta izpodbili zaupanje v prevladujočo obliko sodobnega kapitalizma v centru svetovnega kapitalizma. Gre za nekakšno mešanico idealizirane podobe »laissez-faire« kapitalizma, washingtonskega konsenza na globalni ravni in vzdržne socialne države. Namesto triumfa globalnega kapitalizma, ki je po letu 1989 oznanjal »konec zgodovine«, ker smo sedaj vsi postali »kapitalisti«, dvajset let...
-
11. 12. 2008 | Mladina 50 | Kolumna
Vrh slovenskega gospodarstva, srečanje vodilnih menedžerjev in vladne krizne ekipe s prvim ministrom Pahorjem, je prinesel tri pomembna sporočila. Prvo sovpada s splošnim spoznanjem, da je zdrs v finančno in gospodarsko krizo globlji, hitrejši in bolj dramatičen od vseh dosedanjih pričakovanj. Toda šok je očitno ohromil tako vlado kot menedžerje in vsaj za sedaj ni znakov, da imajo pripravljene učinkovite...
-
4. 12. 2008 | Mladina 49 | Kolumna
Evropska komisija je konec novembra objavila svoj načrt za reševanje ekonomske krize. Toda odrešujoči dokument je po svoji vsebini in naboru ukrepov preveč splošen, da bi lahko prinesel odrešujoče rešitve, in prepozen, da bi prehitel reševalne programe svojih vodilnih članic. Ponuja tipično evropsko idejno rešitev, ki pa je polna zadreg glede težavnih koordinacij makroekonomskih politik in politične nemoči sedanje...
-
27. 11. 2008 | Mladina 48 | Kolumna
Krizne razmere običajno povsem pomešajo ustaljene institucionalne ureditve in kaotično obnašanje ljudi. Racionalne izbire se umikajo iracionalnim odločitvam, v ospredju so ocene nevarnosti in sposobnosti obvladovanja tveganj, pesimizem in panične reakcije pa so sestavni del skupnega iskanja rešitev in ukrepanja. Prav zaradi tega v teh dneh resne ekonomske institucije nevarno grešijo in politični odločevalci...
-
20. 11. 2008 | Mladina 47 | Kolumna
Politična potrditev nove slovenske vlade je z razmerjem parlamentarne moči koalicije tehnično vprašanje. Pahorjeva vladna ekipa je obetaven presek kariernih politikov in akademikov, praktikov z izkušnjami in političnih zelencev. Toda šele praksa bo pokazala, kakšna je njena prevladujoča politična usmeritev in kako spretna bo pri vodenju sprememb.
-
13. 11. 2008 | Mladina 46 | Kolumna
Mercator ostaja osrednja politično-ekonomska saga slovenske postsocialistične tranzicije. Zgodba je večplastna. V prvem obdobju je Mercator najprej simboliziral multiplikativni pomen trgovine in trgovskega kapitala pri obujanju slovenskega kapitalizma. Potem je z bliskovitimi prevzemi in priključitvami povzdignil Jankovića kot osrednjo menedžersko ikono.
-
6. 11. 2008 | Mladina 45 | Kolumna
Ameriške volitve so postale politični dogodek leta zaradi treh razlogov. Najprej zaradi pomembnosti, ugleda in moči, ki jih ima predsednik najmočnejše in najbogatejše države na svetu. Hkrati so ZDA prav sedaj v središču svetovne finančne krize, ki bo bistveno zamajala temeljne okvire globalnega kapitalizma. Nazadnje je tu karizmatični Barack Obama, ki s svojo drugačnostjo simbolizira nov tip svetovnega političnega...
-
29. 10. 2008 | Mladina 44 | Kolumna
Koalicijska pogodba med štirimi strankami nove slovenske vlade in način reševanja sedanje finančne krize sta dve povezani zgodbi. Ujemata se časovno in vsebinsko, razkrivata nekaj nenavadnih političnih podobnosti in kajpada tudi usodno ekonomsko prepletenost. Politični temelj obeh je visoka stopnja političnega voluntarizma. Vlade posegajo v bančni sistem s podobno politično arbitrarnostjo kot stranke danes...
-
23. 10. 2008 | Mladina 43 | Kolumna
Nobelova nagrada za ekonomijo običajno povzdiguje znanstvene dosežke posameznikov in hkrati ponuja neko splošno sporočilo. Letošnji nagrajenec Paul Krugman, profesor na Univerzi Princeton, jo je dobil zaradi razvoja sodobne teorije mednarodne trgovine in ekonomske geografije. V času globalne finančne krize se torej vračamo k izhodiščnemu motorju tržnega gospodarstva, globalni trgovini.
