dr. Bogomir Kovač
-
Leta 1989 sta zlom socializma in razpad Sovjetske zveze pomenila zaton socializma in njegovega planskega sistema. Nedvomno zmagoslavje svobodnega tržnega kapitalizma in ideologija washingtonskega sporazuma kot globalne razvojne politike sta se zdela dokončna. Toda dvajset let kasneje so ZDA postale središče finančne in ekonomske krize, ki je razkrila temeljne napake kapitalizma.
-
Preteklo leto nam je prineslo finančni zlom, leto 2009 pa bo čas mučnega prilagajanja na nove svetovne razmere. V razvitih državah bodo prevladovali recesija, poslovni bankroti in naraščanje brezposelnosti. V manj razvitem delu sveta bodo znižanje gospodarske rasti najbolj občutili revnejši sloji, ki danes pomenijo petino svetovnega prebivalstva.
-
23. 12. 2008 | Mladina 52 | Kolumna
Vladni krizni paket ekonomskih ukrepov je šel v politično proceduro na četrti izredni seji parlamenta kot nekakšen polizdelek, ki so mu še tik pred zdajci spreminjali ovojni papir in sporočila političnih botrov. Toda paket je vsaj za sedaj daleč od pričakovanj. Tik pred zdajci je razkril ključna nesoglasja med socialnimi partnerji, po finančnem obsegu je zelo skromen, premalo je usmerjen v reševanje finančnega...
-
18. 12. 2008 | Mladina 51 | Kolumna
Finančna in ekonomska kriza sta izpodbili zaupanje v prevladujočo obliko sodobnega kapitalizma v centru svetovnega kapitalizma. Gre za nekakšno mešanico idealizirane podobe »laissez-faire« kapitalizma, washingtonskega konsenza na globalni ravni in vzdržne socialne države. Namesto triumfa globalnega kapitalizma, ki je po letu 1989 oznanjal »konec zgodovine«, ker smo sedaj vsi postali »kapitalisti«, dvajset let...
-
11. 12. 2008 | Mladina 50 | Kolumna
Vrh slovenskega gospodarstva, srečanje vodilnih menedžerjev in vladne krizne ekipe s prvim ministrom Pahorjem, je prinesel tri pomembna sporočila. Prvo sovpada s splošnim spoznanjem, da je zdrs v finančno in gospodarsko krizo globlji, hitrejši in bolj dramatičen od vseh dosedanjih pričakovanj. Toda šok je očitno ohromil tako vlado kot menedžerje in vsaj za sedaj ni znakov, da imajo pripravljene učinkovite...
-
4. 12. 2008 | Mladina 49 | Kolumna
Evropska komisija je konec novembra objavila svoj načrt za reševanje ekonomske krize. Toda odrešujoči dokument je po svoji vsebini in naboru ukrepov preveč splošen, da bi lahko prinesel odrešujoče rešitve, in prepozen, da bi prehitel reševalne programe svojih vodilnih članic. Ponuja tipično evropsko idejno rešitev, ki pa je polna zadreg glede težavnih koordinacij makroekonomskih politik in politične nemoči sedanje...
-
27. 11. 2008 | Mladina 48 | Kolumna
Krizne razmere običajno povsem pomešajo ustaljene institucionalne ureditve in kaotično obnašanje ljudi. Racionalne izbire se umikajo iracionalnim odločitvam, v ospredju so ocene nevarnosti in sposobnosti obvladovanja tveganj, pesimizem in panične reakcije pa so sestavni del skupnega iskanja rešitev in ukrepanja. Prav zaradi tega v teh dneh resne ekonomske institucije nevarno grešijo in politični odločevalci...
-
20. 11. 2008 | Mladina 47 | Kolumna
Politična potrditev nove slovenske vlade je z razmerjem parlamentarne moči koalicije tehnično vprašanje. Pahorjeva vladna ekipa je obetaven presek kariernih politikov in akademikov, praktikov z izkušnjami in političnih zelencev. Toda šele praksa bo pokazala, kakšna je njena prevladujoča politična usmeritev in kako spretna bo pri vodenju sprememb.
-
13. 11. 2008 | Mladina 46 | Kolumna
Mercator ostaja osrednja politično-ekonomska saga slovenske postsocialistične tranzicije. Zgodba je večplastna. V prvem obdobju je Mercator najprej simboliziral multiplikativni pomen trgovine in trgovskega kapitala pri obujanju slovenskega kapitalizma. Potem je z bliskovitimi prevzemi in priključitvami povzdignil Jankovića kot osrednjo menedžersko ikono.
-
6. 11. 2008 | Mladina 45 | Kolumna
Ameriške volitve so postale politični dogodek leta zaradi treh razlogov. Najprej zaradi pomembnosti, ugleda in moči, ki jih ima predsednik najmočnejše in najbogatejše države na svetu. Hkrati so ZDA prav sedaj v središču svetovne finančne krize, ki bo bistveno zamajala temeljne okvire globalnega kapitalizma. Nazadnje je tu karizmatični Barack Obama, ki s svojo drugačnostjo simbolizira nov tip svetovnega političnega...
-
29. 10. 2008 | Mladina 44 | Kolumna
Koalicijska pogodba med štirimi strankami nove slovenske vlade in način reševanja sedanje finančne krize sta dve povezani zgodbi. Ujemata se časovno in vsebinsko, razkrivata nekaj nenavadnih političnih podobnosti in kajpada tudi usodno ekonomsko prepletenost. Politični temelj obeh je visoka stopnja političnega voluntarizma. Vlade posegajo v bančni sistem s podobno politično arbitrarnostjo kot stranke danes...
-
23. 10. 2008 | Mladina 43 | Kolumna
Nobelova nagrada za ekonomijo običajno povzdiguje znanstvene dosežke posameznikov in hkrati ponuja neko splošno sporočilo. Letošnji nagrajenec Paul Krugman, profesor na Univerzi Princeton, jo je dobil zaradi razvoja sodobne teorije mednarodne trgovine in ekonomske geografije. V času globalne finančne krize se torej vračamo k izhodiščnemu motorju tržnega gospodarstva, globalni trgovini.
-
16. 10. 2008 | Mladina 42 | Kolumna
Globalna finančna kriza je pretekli teden dobila klasične razsežnosti borzne panike in padca zaupanja v denarni sistem. Dramatični dnevi največjih dnevnih padcev borz so streznili tudi politike. Obseg in globina krize sedaj nista več sporni, tudi odgovornost zanjo ni več zgolj ameriško vprašanje. Vsa pozornost je usmerjena k iskanju rešitev, kratkoročnih in dolgoročnih.
-
9. 10. 2008 | Mladina 41 | Kolumna
Finančna kriza postaja nočna mora svetovnega kapitalizma in sodobnih političnih elit. Razlog je preprost. Prizadela je finančni sektor in denarne institucije, ki pomenijo krvni obtok globalnega tržnega gospodarstva. Prihaja iz ZDA, ki z dobro petino svetovnega BDP pomeni izhodiščno lokomotivo svetovnega sistema. Pokazala je na nemoč političnih in poslovnih elit, da bi postmoderni čas ekonomske globalizacije in...
-
2. 10. 2008 | Mladina 40 | Kolumna
Povolilni čas je obdobje, ko zmagovalci in poraženci skušajo racionalno dojeti, kar jim je pred dvema tednoma pokazal politični trg. Politični marketing, ki je dajal intonacijo vedenju med predvolilno tekmo, se umika povolilni strateški analizi in menedžmentu sprememb. To je navidezno mirno, toda ključno obdobje. Volivci potrebujejo hitro potrditev svojih pričakovanj.
-
25. 9. 2008 | Mladina 39 | Kolumna
Volilni izidi so postregli z relativno pričakovanimi rezultati. Levosredinska zmaga je potrdila splošno nezadovoljstvo državljanov, desni pol pa je doživel poraz zaradi kopičenja vladnih napak v zadnji tretjini mandata. Politični trg je ponovno dokazal svojo nepredvidljivost, politiki pa slabo razumevanje njegovega delovanja. Sestava koalicije bo manj usodna od napovedi.
-
18. 9. 2008 | Mladina 38 | Kolumna
Nedeljska volilna izbira bo najverjetneje postregla z zanimivimi političnimi kombinacijami. Zelo verjetno se bo v Sloveniji ponovil hrvaški politični scenarij iz volilnega leta 2006 z vsemi zagatami povolilne koalicijske kombinatorike. Predvolilni čas je dodobra razgalil mimikrijo političnih strank in njihovih voditeljev. Znova smo videli, kako deluje nevarni politični fundamentalizem Janševe SDS ter kako nemočna...
-
11. 9. 2008 | Mladina 37 | Kolumna
Nakup finskih oklepnikov patria je dobil v predvolilnem času mitske razsežnosti. Trgovanje z orožjem je bilo vedno trda preizkušnja za racionalnost ekonomskih odločitev in vrednote liberalne politične demokracije. Slovenija od leta 1991 ni ušla iz trikotnika spornih vojaških kupčij, z njimi povezanih koruptivnih dejanj in političnih manipulacij.
-
4. 9. 2008 | Mladina 36 | Kolumna
Začetek septembra je uvajalni mesec novega plačnega sistema v javnem sektorju. Gre za enega največjih vladnih projektov, ki pomeni nekakšen kronski dokaz uspešnosti in učinkovitosti sedanje vlade. Novi plačni sistem naj bi bil enoten za vse, veliko preglednejši od starega in predvsem pravičnejši. Toda plačni socializem ne more rešiti sodobnih tegob trga dela.
-
28. 8. 2008 | Mladina 35 | Kolumna
Volilna kampanja bo letos kratka in intenzivna. To je že samo po sebi odrešujoče. Politična bitka letos kaže nekaj novih podob. Premešane so karte na vrhu, kjer si sedaj stojita nasproti SDS in SD. Premierski boj med Janšo in Pahorjem bo v ospredju. Stara LDS se po razpadu pojavlja v dveh oblikah, podobno velja za SNS. Nekatere stare stranke (NSi, SLS) imajo očitne težave s svojo identiteto, druge (Desus) stavijo...
-
21. 8. 2008 | Mladina 34 | Kolumna
Šentviški predor postaja v teh tednih svojevrstna predvolilna metafora. Vladna politika se je ob koncu svojega mandata znašla v predoru, odpadli omet so očitno številne politične napake, ki so preprosto raztrgale vezno družbeno tkivo. Janševa politika je namreč s svojim avtoritarnim vodenjem in političnim inženiringom namesto urejenosti na koncu pristala v vse bolj kaotičnih prometnih razmerah.
-
13. 8. 2008 | Mladina 33 | Kolumna
Olimpijske igre so že desetletja parada športa, biznisa in politike in tudi Peking 2008 ne more biti pri tem nobena izjema. Število športnikov, športov in sodelujočih držav se tudi tokrat meri s presežniki in podobno velja za gostiteljico Kitajsko. Za kitajsko vlado in komunistično oblast so olimpijske igre izjemna poslovna in politična priložnost, da potrdijo svoj neverjetni ekonomski vzpon in dokažejo sposobnost...
-
7. 8. 2008 | Mladina 32 | Kolumna
Črna stopinja bo postala blagovna znamka
Sredi poletja so se cene surove nafte na naftnih trgih in naftnih derivatov na bencinskih črpalkah vendarle znižale. Toda to je običajno obdobje relativne umiritve cen, zato iz tega ni mogoče izpeljati sklepa, da so naftne cene že dosegle vrhunec. Visoke cene nafte pomenijo najresnejšo nevarnost za stagflacijske procese, kakršne je svet doživljal tudi v osemdesetih letih.
-
31. 7. 2008 | Mladina 31 | Kolumna
Prodaja študentskega doma in hotela Korotan bi lahko bila obrobna poslovna in politična zadeva. Toda za preprosto zgodbo o spodletelih pogajanjih med Mohorjevo družbo in slovensko vlado se skriva značilna politično-ekonomska podoba Slovenije. Tu že vrsto let nimamo nobene strategije glede širše kulturne prisotnosti Slovencev na Dunaju in ekonomske podpore manjšini.
-
24. 7. 2008 | Mladina 30 | Kolumna
Politične volitve so vedno boj vrednot in v tej igri bo upravljanje podjetij očitno pomembna tema predvolilnega boja. Polemika med Janšo in Pahorjem glede imenovanja vplivnih članov strank v nadzorne svete podjetij je dobila sredi julija epske razsežnosti. Depolitizacija gospodarstva naj bi se začela tako, da bi vsevprek ukinili politično kadrovanje v podjetjih.
-
17. 7. 2008 | Mladina 29 | Kolumna
Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je sredi julija postalo posebej obdavčeno. Novi davek ne bo bistveno povečal niti v proračunskih prihodkov niti ne bo usoden za večino kapitalskih vlagateljev. Njegova ihtava uvedba torej nima posebnih ekonomskih vzvodov, zato pa je toliko bolj zanimiva in značilna s političnega vidika. Gibanja na kapitalskih trgih v zadnjih treh letih najprej nenavadno spominjajo na...
-
10. 7. 2008 | Mladina 28 | Kolumna
Sestanek najvplivnejšega svetovnega kluba G-8 ob jezeru Tojaka na japonskem otoku Hokaidu je dokaz, kako velika je nemoč svetovne politike ob prepletenosti globalnih kriznih razmer. Sedanja težava je v širini in povezanosti krize, ki zadeva vse vidike sodobnega trajnostnega razvoja. Tu so podnebne spremembe, pa kriza z energenti in hrano, na pohodu sta svetovna inflacija in recesija, finančna nestabilnost pesti...
-
3. 7. 2008 | Mladina 27 | Kolumna
Inflacijski podatki za mesec junij so na ravni Slovenije in EU spet izjemno visoki in presegajo vsa pričakovanja ter dosedanje ocene. Slovenija je s sedmimi odstotki na vrhu evroskupine, štiriodstotna inflacija je v državah članicah EMU najvišja od uvedbe skupne valute. Inflacija je tako v letu 2008 prvovrsten političnoekonomski problem Slovenije in tudi EU.
-
26. 6. 2008 | Mladina 26 | Kolumna
Slovensko predsedovanje EU se je po irski zavrnitvi lizbonske pogodbe izšlo v politično kriznih razmerah. EU, razglašajo v Bruslju, se je znašla v globoki politični krizi, ne bo novih širitev, novih institucionalnih reform, ponavljajoči se irski »ne« bi lahko ogrozil celoten evropski projekt. Slovenija se v teh razmerah ni znašla.
-
19. 6. 2008 | Mladina 25 | Kolumna
Navidezno ni med irskim referendumom o Lizbonski pogodbi in slovenskim posvetovalnim referendumom o novih pokrajinah nobene zveze. Evropska ratifikacija male evropske ustave poteka na globalni in nacionalni ravni, pokrajinski referendum zadeva lokalno samoupravo ene od članic EU. Na evropski ravni je irski referendum izjema, ker o ustavni pogodbi z lahkoto odločajo v nacionalnih parlamentih članic.
