dr. Bogomir Kovač
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Ekonomija
Poti mednarodnih odnosov v EU postajajo vse bolj prepletene in zmedene. Spominjajo na politično-ekonomski kaos in usodno nesposobnost političnih elit na začetku 20. stoletja, pred začetkom prve svetovne vojne, ki se je nato prek vrste kriz prevesila v drugo. 20. stoletje je očitno pokrilo troje: razvojni triumf zahodne tržne družbe, vojno naravo njene imperialne moči in njen protislovni zaton. In rusko-ukrajinska vojna postaja točka tega preloma. Dosedanji mednarodni politično-ekonomski red se ruši, novega pa nismo sposobni niti domisliti niti uresničiti. Nikogar več ne zanimata miroljubna koeksistenca držav in njihova globalna ekonomska soodvisnost. Ekonomsko izsiljevanje in politični strah postajata prevladujoče globalno lepilo in hkrati slepilo prevar in novih vojn. EU kot najbolj obetavni projekt povojne mednarodne ureditve je sredi tega viharja brez pravega kompasa. Bruselj se je znašel v zagati. Zadeva mir v Ukrajini, protislovne odnose s Kitajsko in tudi strategijo razogljičenja. Mir naj bi dosegli z vojno, odnose s Kitajsko naj bi podredili interesom ZDA, zeleno transformacijo pa spremenili v nov tehnološki imperializem. Evropski kozmopolitizem se je očitno razbil na čereh ameriškega unilaterizma in lastnih razvojnih protislovij.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Ekonomija
Zgornja meja zadolževanja in fiskalni prepad sta del ameriške fiskalne metafizike, ki na polovici leta 2023 dobiva dramatične politične razsežnosti. Oboje razkriva sistemsko in razvojno fiskalno krizo ZDA, ki postaja velik ameriški in globalni politično-ekonomski problem. V unipolarnem svetovnem redu z ZDA kot vodilno silo v sveti aliansi z EU vse ameriške težave postajajo tudi problem »zahodnega sveta«, torej tudi naša zadrega. ZDA so podobno politično-ekonomsko krizo doživele leta 2012, sredi velike finančne in ekonomske krize. Toda sedanja je usodnejša – zaradi prihajajočih ameriških volitev in nove hladne vojne na mednarodni ravni. Povečanje zgornje meje zadolževanja postavlja ZDA v vedno večjo fiskalno negotovost in lastno finančno zanko. Na drugi strani je vojaški del proračuna zunaj političnih spopadov. Američani so politično enotni edino glede političnih bitk in ekonomskih vojn za ohranitev svoje globalne dominacije, vse drugo je lahko predmet notranjih dogovorov in kompromisov. Toda »zahodni svet« je politično odvisen od te žlahtne ameriške ekonomske gnilobe in v tem je težava. Zato je ameriška fiskalna esenca naša usodna eksistenca.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Ekonomija
Strah hodi po Evropi, strah inflacije, in vse sile so se združile v sveti vojni proti njemu. Besedišče Komunističnega manifesta iz davnega leta 1848 je uporabno tudi za novodobni ekonomistični manifest. Inflacija je namreč primarna tržna anomalija, zahteva združitev vseh ekonomskih sil, poziva k političnemu prevratu dosedanje neoliberalne ekonomije. Komunistični manifest je leta 2013 že postal del Unescovega programa Spomin sveta, novi ekonomski manifest očitno še čaka na vpis v program Prihodnost sveta. Sedanja inflacija je očitno trdovratnejša in bolj sistemska, njeni vzroki in pasti pa globlje od običajnih razlag in pričakovanj. Njena podoba v EU je diferencirana in sporočilna. Inflacija je staro ekonomsko zdravilo za vedno nove politične zablode. Danes je nevarnejša na socialnem kot ekonomskem področju. V Sloveniji je za tretjino višja od evrskega evropskega povprečja. Vladna stran in opozicijski vrh sta (ne)razumevanje inflacije javno demonstrirala na aprilski interpelaciji proti vladi. Lepo je živeti v državi s takšno politično avantgardo, njena strašljivost presega inflacijski strah.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Ekonomija
Obletnica Golobove vlade je običajno priložnost za bilančni obračun s pričakovanji volivcev, prvi poračun političnih namer vladajoče koalicije ter ekonomski izračun učinkov vlade. Oder prvotnega političnega navdušenja in zaupanja se je vidno sesul. Političnih spopadov je vedno več, slabih ekonomskih učinkov pa tudi. Inflacijo visokih političnih pričakovanj in obetov je nadomestila ekonomska inflacija cen in zapletov. Golob in vlada bosta morala pripraviti korenit zasuk, če želita, da jima uspe. Namesto optimističnih napovedi dveh mandatov se bo ta vlada očitno ukvarjala s svojim preživetjem v naslednjih treh letih. Zunanjepolitični nasprotnik je star in predvidljiv, nevarnost za Golobovo vlado prihaja od znotraj. Dve levosredinski vladi zapored zaradi tega nista končali mandata. Morebitna četrta vrnitev Janševe falange pa bi bila tudi zaradi mednarodnih razmer in negotovosti za Slovenijo usodna. Manevrski politični prostor je ozek, časa na četrtini mandata pa manj, kot upajo vladajoči. Za mizo pozabljenih obljub je namreč vse več lačnih kot sitih.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Ekonomija
Politična farsa z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem je dosegla na začetku aprila 2023 vrhunec, tragedija zmešnjav s prostovoljnim in obveznim zavarovanjem pa je stara dobri dve desetletji. Dejansko nimamo klasičnih zavarovalnih produktov treh zasebnih zavarovalnic in tudi javna ZZZS ni prava zavarovalnica, temveč bolj neprofitni sklad. V tem institucionalnem kaosu in »narobe svetu« zdravstvenega financiranja ni mogoče vzpostaviti dobrih, pravičnih in racionalnih rešitev. Sedanja vladna preusmeritev plačil od zasebnih zavarovalnic v javno zdravstveno blagajno je zgrešena, politično nevarna, ekonomsko pa tvegana. Dejansko košarica predlogov zdravstvenih zakonov ne prinaša niti pravih niti dobrih rešitev, stopnjuje pa probleme. Na tej točki se je leta 2019 razbila Šarčeva vlada. Golobova pa je padla na limanice orkestrirane opozicije in se potaplja v lastnem močvirju vodenja sprememb. Politično je vlada spet delovala gasilsko in reaktivno namesto strateško in proaktivno. In to postaja ob obletnici volilnega zmagoslavja Svobode usodni problem zaletavega Golobovega vodenja države.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Ekonomija
Vlada je v začetku marca 2023 sprejela strategijo o razvoju trga kapitala v Sloveniji do leta 2030. Dobili smo enega redkih dokončanih strateških dokumentov te vlade, toda nastajal je dlje časa in ima trdno zaledje želene kapitalske unije EU. Finančno poslovno okolje in trg kapitala sta slepa pega slovenske postsocialistične tranzicije. Zato so vlaganja na kapitalskem trgu redka in omejena, Slovenija ni privlačno in omembe vredno naložbeno okolje. Ideja o revitalizaciji trga kapitala v Sloveniji zato ni nova. Vlada se je loteva premalo ambiciozno in tudi na nepravi način. Strategija želi Slovenijo postaviti na evropski finančni zemljevid. Njen končni cilj je med naložbeniki pridobiti status »razvijajočega se trga«. Toda trojček izvedbenih stebrov zgolj potrjuje slovensko mentaliteto finančnega »tretjega sveta« v EU.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Ekonomija
Golobov obisk Ukrajine je minil v dobri evropski maniri, nenapovedan in tajinstven zaradi varnosti, politično pa predvidljiv in vsebinsko prazen. Slovenski politični obiski v Ukrajini imajo predvsem notranjepolitično naravo, namenjeni so bolj domači kot tuji javnosti. Janša je Kijev obiskal pred lanskimi volitvami, Golob ob prvih resnih težavah svoje vlade. Janša je volitve že izgubil, Goloba to verjetno še čaka. Ukrajinska vojna s svojo zamotano strukturo vzrokov in dolgo zgodovino ni politična panaceja za nikogar, ne za vpleteni državi in tudi ne za vse bolj polariziran svet. Zato ti obiski in zaklinjanja na pravično vojno rešitev namesto nujnosti miru potrjujejo banalnost našega zla, celo pietetne zgodbe tod dobijo groteskno naravo. Ko politiki govore in prižigajo sveče, vojaki in ljudje umirajo, družbe razpadajo in svet tone v kaos. Zato je ukrajinsko-ruska vojna zgodovinsko prelomna, vzroki zanjo niso preprosti, še manj so predvidljive posledice. EU je nastala po drugi svetovni vojni ob reševanju nemškega vprašanja. Očitno lahko na pragu tretje svetovne vojne zaradi ruskega vprašanja in opletajoče ameriške hegemonije tudi razpade.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Ekonomija
Komentar / Neznosna lahkotnost
Davčne reforme so v Sloveniji postale ljudski običaj vsake vlade in Golobova se ji v svoji ihti želenih družbenih sprememb tudi ni odrekla. Vladna koalicija se je sredi marca 2023 sestala na Brdu in davčno reformo povezala z izobraževalno. Ideja ni slaba in reči niso povsem nepovezane. O davčni reformi bi se veljalo namreč kaj naučiti, politične neumnosti pa obdavčiti. Toda ni čas za šale. Fiskalni položaj države je problematičen in bo postal dramatičen, zaradi ekonomske recesije in zahtev EU. Davčna reforma naj bi prinesla državi nove prihodke in počistila nesnago nepravičnih obremenitev. Davki nimajo zgolj poslanstva fiskalnih virov in redistribucije bogastva, določajo konkurenčnost in razvoj. So jedro ekonomike ponudbe in ne toliko povpraševanja. Davčna reforma je hkrati končni preizkus politične legitimnosti vlade. Zmedena davčna sporočila z Brda imajo skupno sporočilo. Za politično stabilnost države bo bolje, če vlada davke pusti pri miru. Naj v tem mandatu delujejo zgolj kot »samodejni stabilizatorji«.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Ekonomija
Odmeven propad dveh ameriških bank in ugledne Credit Suisse v Evropi je pretresel globalno finančno industrijo. V turbulentno politično-ekonomsko pomlad 2023 stopamo z novimi tveganji in dilemami. Finančni svet velja že dolgo za kompleksno, težko obvladljivo dejavnost. Zaradi narave denarja in vloge bank vnaša v tržni sistem inherentno nestabilnost, financializacija sodobni kapitalizem vse bolj pogosto zapleta v finančni kaos. Zato sedanja bančna kriza ni niti nenavadna niti nepričakovana. Bančni sistem temelji na zaupanju in to se lomi v grozeči psihozi globalnih kriz in vojn. Ne gre torej za posamične primere slabih bank, temveč za sistemski problem. Zasuk monetarne politike centralnih bank, vedno znova luknjičava regulativa in pohlep bankirjev so trije standardni povodi tudi tokrat. Centralne banke stojijo pred dilemo obvladovanja inflacije ali finančne stabilnosti. Vlade tičijo pred izbiro želenih razvojnih sprememb in visoke zadolženosti. Banke so ponovno zgrešile pri menedžiranju tveganj. Reševanje sistema z večno privatizacijo profitov in socializacijo izgub pa je stara pot v novo pogubo. In tudi tokrat je tako.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Ekonomija
Komentar / Fiskalna tragedija skupnega
Na nedavni razpravi o reformiranju ekonomskega upravljanja EU na Brdu se je zbralo več pomembnih evropskih predstavnikov in slovenski vladni vrh. Razprava o novem fiskalnem okviru EU poteka v članicah unije že nekaj mesecev, strokovno in politično. Tudi tokrat je v tem potujočem cirkusu več makroekonomskih dilem kot pravih političnih rešitev. Orjaški subvencijski programi se množijo, inflacija ostaja, zadolženost držav se povečuje. Dolgoročno se fiskalne zahteve EU poglabljajo, možnosti pa relativno zmanjšujejo. Težava EU je premajhna fiskalna zmogljivost, težava članic pa fiskalna odgovornost. Za članice je bolj prilagodljiv, vključujoč in dolgoročnejši pristop nove fiskalne reforme boljša možnost. Toda EU ni zvezna država, namesto sistematične fiskalne politike ponuja projektne rešitve. Fiskalno krizo dodatno zapletajo zamisli o novi širitvi EU, močvirje rusko-ukrajinske vojne, nedorečeni zeleni prehod. Zaradi samouničevalnih političnih neumnosti EU izgublja gospodarsko bitko z ZDA in Kitajsko. Slovenska vlada se je na Brdu prvič javno soočila s fiskalno neobvladljivostjo svojih razvojnih politik in želenih reform. S politično magijo ne morete ukaniti ekonomije, ne v Bruslju in ne v Ljubljani.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Ekonomija
Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici smo zaključili z želenim športnim bliščem in grenkimi turističnimi spoznanji. Organizacijsko je prvenstvo nedvomno uspelo, športno je lahko Slovenija s tremi odličji zadovoljna. Planica je dokončno dobila podobo celovitega nordijskega centra s skakalnimi in tekaškimi napravami na najvišji tekmovalni ravni. Toda težave prvenstva so se pojavile drugod, pri obiskovalcih prvenstva in turističnih učinkih. Poslovni model nordijskega prvenstva je temeljil na zunanjih pogodbenih razmerjih in velikem številu deležnikov, od FIS do profesionalnih tehničnih in tržnih agencij. Domačemu zaledju so prepustili tehnično pripravo smučarskih objektov in lokalno turistično in gostinsko ponudbo. In tu se je zalomilo. Petletno načrtovanje prireditve je na koncu ostalo brez potrebnega zaledja gledalcev, Gorenjska brez želenih turističnih rezultatov. Izkušen organizacijski odbor in domači ponudniki so povsem zgrešili pri oceni tržnega potenciala in politiki cen. Dobičkonosnost kapitala je prevladala nad socialno dimenzijo športa.
-
Prihodnost sodobnega sveta se bo v veliki meri odločala na vojaških tleh Ukrajine. Danes postaja jasno, da konflikt med Rusijo in ZDA tod odloča o novi globalni politično-ekonomski ureditvi sveta. Zato rusko-ukrajinska vojna ne more biti niti kratka niti zmagovita, ni lokalna, temveč globalna. Dilema je preprosta. Ali bo globalna ekonomska povezanost sveta ostala pri stari evroatlantski ureditvi z ZDA na čelu ali pa bo evolvirala v nov multipolarni svet. Politično-ekonomska trilema je jasna. Proces ekonomske globalizacije zahteva miroljubno koeksistenco, politično kooperativnost in koordinacijo. Militarizacija je njihov kontrapunkt, vodi v politično dezintegracijo v nasprotju z ekonomsko integracijo. Strateški dokumenti in sporočila ZDA in Kitajske to izvrstno potrjujejo, EU trilemo doživlja neposredno, v živo. Bretton Woods je leta 1944 našel multilateralno in multipolarno rešitev sveta. Zmagala je ideja integracije in ne dezintegracije. Bo zahodni svet zmogel do leta 2024 najti podobno rešitev?
-
Komentar / Bayerischer Hof 2023
Münchenska varnostna konferenca lani in letos sovpada z obletnicami rusko-ukrajinske vojne. Vsakoletna srečanja v mogočnem hotelu Bayerischer Hof so od leta 1963 namenjena merjenju varnostne temperature sveta, iskanju globalnih rešitev miru in ne vojn. Toda podobno kot v Davosu tudi tod iščejo poti za ohranjanje dominacije zahodnega sveta. Temeljno sporočilo je letos jasno. Ukrajina poleg politične in ekonomske podpore potrebuje več orožja, vojna in zmaga nad Rusijo sta edina pot do miru. Toda brutalni rusko-ukrajinski vojni po letu dni ni videti konca. Prekinitve spopadov, premirja in politične rešitve si očitno nihče niti ne želi. V tej usodni igri so veliki geostrateški politično-ekonomski vložki, večji od regionalnega spopada dveh velikih sosednjih držav. Politični imperativ je zaščititi in obraniti suverenost in teritorialno integriteto Ukrajine, na zahodnih pravilih in moči spočeto globalno ureditev sveta. ZDA in EU skrbno odmerjajo vojaško pomoč Ukrajini, toda počasi tonejo v močvirje vedno bolj neposrednega spopada z Rusijo. Politični militarizem namesto ekonomske globalizacije postaja nova razvojna paradigma. Mir je tu kvečjemu izsiljena, »nenaravna« rešitev, vojne na vseh področjih in ravneh so novo politično lepilo. In zato smo v rusko-ukrajinski vojni dejansko že prestopili rubikon tretje svetovne vojne. Političnim norostim ni videti konca.
-
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju že od pozne jeseni buri strokovne duhove in neti politične spore. Zveličavnega enotnega plačnega sistema nihče več ne brani, nova plačna reforma naj bi nastala v letu dni. Zastavki so načeloma boljši in realnejši, opustili smo številne stare iluzije, toda ustvarili nove. Nova plačna reforma ponuja igro s pozitivno vsoto, vsi bodo pridobili, nihče ne sme biti na slabšem. Obljublja veliko, zasuk negativnih trendov trga dela, odpravo dosedanjih plačnih anomalij, pravičnejšo delitev. Toda težave tičijo drugod. Sistemska prenova se je začela s stihijskimi popravki plač, fiskalna vzdržnost plačne reforme je anatema. Povezanost višjih plač z boljšim in učinkovitejšim delom je povsem v ozadju. Plače preprosto niso panaceja za reševanje kriz in disfunkcionalnosti javnega sektorja. Plačna reforma bo zato podobna visoki pesmi ptic trnovk.
-
Energetska tranzicija in podnebne spremembe niso zgolj svetovni okoljski problem, zadevajo osrednje geopolitične in družbene spremembe. Strateško obvladovanje ogljične družbe je zgolj druga stran spregledanega boja za redke kovine in strateške polprevodnike. Brez njih preprosto ni zelene in digitalne revolucije, nove družbene vizije zahodnega sveta. Toda zavzemanje za brezogljično družbo je nova oblika geostrateške dominacije ekonomsko razvitih držav, zbranih okoli ZDA, nad šibkejšimi. Njihov »zeleni imperializem« zgolj prenaša ekološka bremena na tretji svet, temelji na neenaki delitvi bogastva in moči. Toda zeleno-modri planet je celota, ne prenese ekoloških zastonjkarjev in političnih manipulacij. Ogljična nevtralnost do sredine 21. stoletja je zato globalna iluzija, nova družba zelene prihodnosti pa zahodna utopija.
-
Obletnica delovanja najmlajše in največje vladne stranke v Sloveniji konec januarja 2023 je hkrati fascinantna in vprašljiva. V lanskem supervolilnem letu je Golobova stranka Gibanje Svoboda ustvarjala neverjetne politične premike. Stranka brez posebne ideologije in programa je strateško združila stranke na levi sredini. Golob si želi s pragmatičnim pristopom vladati celo dva mandata. Politično zmagoslavje Gibanja Svoboda je dejansko posledica zloma slovenske politične demokracije in hkrati aktivizacije civilne družbe proti janšizmu. Oboje je bilo dovolj za spektakularno volilno zmago, toda ne zadostuje za učinkovito vladanje. Toda do želenih družbenih sprememb in kopice reform vodi veliko neznank. Politični inženiring in krizni menedžment sta izziv tudi za Goloba. Od učinkovitega vodenja družbenih sprememb je odvisno njegovo preživetje, pa tudi želena politična normalizacija slovenske države.
-
Komentar / Rousseaujeva lekcija
Sredi januarja je evropska komisija izdala dolgo pričakovano priporočilo o revitalizaciji socialnega dialoga kot enega od stebrov evropske demokracije. EU se srečuje s splošnim nezadovoljstvom ljudi zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, potrebuje tudi skupno podporo želene digitalne in zelene transformacije. Socialni dialog je osrednje področje iskanja ekonomskih rešitev in umirjanja političnih strasti. Pomeni širši nabor deležnikov, obsega več kot zgolj boj za višje plače in boljše delovne razmere. Socialni dialog je pot do nove »družbene pogodbe«, onkraj dosedanje zgodbe o ustanovitvi države in uravnavanja oblasti. Golobova vlada ima s tem orodjem dobro priložnost za razvojne spremembe. Od zamenjave neoliberalnega modela družbe s socialnim do realnih zavez trajnostnemu razvoju. Socialni dialog je dejansko svojevrsten ekonomski motor in hkrati politično olje teh družbenih sprememb. Rousseaujeva lekcija o oblasti kot služabniku ljudstva je tu ključna. Za sedanjo politično koalicijo in Golobove prisklednike obvezen jutranji brevir.
-
Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskem Davosu se po dveh letih z digitalnih srečanj in prestavitev zaradi pandemije spet vrača v svoje ustaljene okvire. V glamur enotedenskega srečanja političnih in korporativnih voditeljev, akademske stroke in mnenjskih vplivnežev, mladih povzpetnikov in tudi kritičnih skeptikov. WEF pooseblja politiko partnerskega (deležniškega) kapitalizma in ekonomsko logiko globalizacije. Toda oboje se v prepletu vseh mogočih kriz dramatično lomi. Čudežna formula globalnega kapitalizma ne deluje več in mesijanska sporočila in analitični premisleki WEF zvenijo v prazno. Letošnji moto Davosa – »sodelovanje v razdrobljenem svetu« – bo zato težko uresničiti. Najpomembnejših političnih akterjev v Davosu ni, še korporativni so redki, veliko udeležencev z malo ekonomske teže in političnega vpliva. Varnost in ne ekonomija postaja novo lepilo sveta, topovi namesto masla ne vodijo do njegovega povezovanja. Ideološka dediščina neoliberalizma je v Davosu trčila ob končni zid svoje blasfemičnosti.
-
Zdravstveni sistem se v obdobju po pandemiji dokončno sesuva, kaotične razmere se dramatično poglabljajo. Kolaps zdravstva je dejansko vrh in tragičen dokaz tridesetletnih politično-ekonomskih zablod mlade države. Nastala je nepopravljiva mešanica postsocialističnih in neoliberalnih institucionalnih rešitev v greznici partikularnih interesov in usodnih vodstvenih nesposobnosti. Tega sistema ni mogoče reformirati, lahko ga zgolj resetiramo. Vsak popravek je lepljenje simbolnih obližev, ki zgolj povečuje entropijo sistema. Odgovornost zato nosijo vsi deležniki, od politikov do zdravnikov, od zdravstvenega menedžmenta do ponižanih pacientov. Vsi skupaj desetletja demonstrirajo svojo nemoč, tiho podporo nevzdržnemu statusu quo. Stare predstave javnega zdravstva se tu mešajo z novimi zablodami privatizacije. Poti nazaj ni več, javno-zasebno partnerstvo je realnost. Toda s povsem drugimi institucionalnimi rešitvami, strogo regulacijo in jasno družbeno odgovornostjo. Smo si pripravljeni natočiti čistega vina?
-
Slovenija stopa v leto 2023 z novo politično preobleko in starimi ekonomskimi problemi. V supervolilnem letu so se premešale karte na vseh političnih ravneh. Pisan venček levosredinskih strank je do tal porazil Janševo falango, droben politični obliž so desnici prinesle zgolj lokalne volitve. Ljudje so si z glasovanjem sami izborili izhod iz politične krize države in ideološke razklanosti družbe. Golobov meteorski politični vzpon leta 2022 je zgolj potrditev tega. Ekonomske razmere sta lani krojili energetska kriza in inflacija. Visoka rast in zaposlenost sta bili del postpandemijskega ekonomskega odboja, pa tudi globalnega preloma. Leto 2023 bo zato čas trdega ekonomskega pristanka, konec sejanja volilnih političnih iluzij. Stagflaciji se bo v Sloveniji težko ogniti, naraščajoče politično nezadovoljstvo bo krojilo predvsem zdravstvo. Politični kapital Golobovih hitro kopni. Ne bo ga spodjedla parlamentarna demokracija, temveč politična legitimnost. Ulica je Goloba ustvarila v nekaj mesecih, v letu ali dveh ga lahko tudi pokoplje.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Ekonomija
Vse pogosteje nas ob izteku starega leta preveva spoznanje, da bi ga bilo najbolje čim prej pozabiti. Krize si sledijo z domala filmsko naglico, vsaka je globlja in kompleksnejša, bolj soodvisna od druge. Leto 2022 naj bi po pandemijski globalni kataklizmi prineslo zasuk, pa smo potonili v novem kriznem močvirju. Rusko-ukrajinska vojna, energetska kriza in inflacija so zarezale v vse družbene pore, še najbolj usodno v EU. Leto 2023 zato ne obeta ničesar dobrega, čas neznosne negotovosti se nevarno gosti, razumske rešitve pa izmikajo. Zato ni več političnega miru in iskanja skupnega dobrega. Globalizacija po meri Zahoda je trčila v ledeno goro zahtev multipolarnega sveta svetovnega Vzhoda in Juga. Geostrateški trk ZDA in Kitajske je vse bolj otipljiv in usoden. Ameriški konflikt z Rusijo v Ukrajini je zgolj uvertura v prihodnji spopad s Kitajsko na Tajvanu. Očitno je konec obdobja relativne predvidljivosti in stabilnosti. Geopolitika bo v letu 2023 dokončno dokazala svojo premoč usmerjanja družbenih sprememb, od podnebnih do socialnih, od ekonomskih do političnih. V stari družbeni izbiri »topov in masla« vse bolj zmaguje logika topov. In to je najslabše sporočilo leta 2022.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Ekonomija
Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize vse bolj buri duhove. Vlada je želela z njim subvencionirati podjetja zaradi visokih cen energentov, zaščititi delovna mesta, zagotoviti potrebno likvidnost. Toda gospodarski deležniki so prepričani, da vladne politike in ukrepi ne zagotavljajo potrebnih konkurenčnih možnosti. Prihajajo prepozno, pristopi so arbitrarni, učinki verjetno manjši od pričakovanj. Vlada ga ponuja kot »končni možni kompromis« glede domače fiskalne vzdržnosti in evropskih regulacijskih ukrepov. Z njim naj bi dobili stabilno in predvidljivo poslovno okolje, toda prav tu tiči največji problem. Razmere na trgih energentov in geopolitični kaos ostajajo, domače energetske zadrege pa se stopnjujejo. Začasni in izredni ukrepi postajajo stalnica in nova normala. Državne pomoči so nujno, toda tudi lažno blažilo za razpad energetskih trgov. Razlike v cenah so velike, poslovne izgube pa tudi. Celotno obvladovanje cenovnih škarij in pokritje izgub bi zahtevali dvakrat višji vložek države od ponujenega. Od tod trk pričakovanj Golobove vlade na eni in gospodarstva na drugi strani. Zlom energetskih trgov dokazuje zgolj polom domače in evropske energetske politike.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Ekonomija
Bolj ali manj odkrita trgovinska vojna med EU in ZDA traja že nekaj let in postaja vse bolj dramatična. Na eni strani gre za dve največji igralki in zaveznici svetovne trgovine zadnjih osemdeset let, hkrati pa za vedno večji nasprotnici. Svetovna trgovina naj bi zagotavljala miroljubno koeksistenco držav, toda njena asimetrija povzroča tudi vojne. EU razume ZDA kot vsestransko zaveznico, ZDA pa imajo EU bolj za sledilko svojih geostrateških interesov. V ameriški globalni igri je EU uporabna za politični boj proti Rusiji in za ekonomski spopad s Kitajsko. Ukrajinska vojna je razgalila te ameriške namere in razkrila nemoč EU. Trgovinska fronta pomeni uvod v širše politično-ekonomske bitke, ki jih pletejo ZDA. Bidnov pristop je navidezno manj brutalen od Trumpovega, toda za EU veliko nevarnejši. V prihodnjem spopadu med ZDA in Kitajsko ne gre za izbiro prave strani, temveč za avtonomno »tretjo pot«. Nekdanja politična zmota evropske levice je jutri edina ekonomska rešitev za EU.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Ekonomija
Svetovno prvenstvo v nogometu 2022 v Katarju bo ostal zapisan v športni zgodovini Fife kot eden najbolj protislovnih športnih dogodkov. Nogomet je nedvomno najbolj razširjen in priljubljen svetovni šport, nogometna svetovna prvenstva običajno zasenčijo tudi olimpijske igre. Politični zapleti z izbiro Rusije 2018 in Katarja 2022 so zadnje desetletje naplavili številne korupcijske škandale. Nogomet je že zdavnaj postal politično športno orodje, ki ga poganja moč kapitala. Očitno je oboje v Katarju doseglo neprimerljiv vrhunec. To je nedvomno z naskokom najdražje in najbolj čudaško svetovno prvenstvo vseh časov. Katar je v vseh pogledih izjemen in hkrati nadvse poseben prireditelj nogometnega prvenstva. Fifa je z njim dosegla nov mejnik svoje športne in kapitalske izprijenosti. Katar pa je z nogometom želel pridobiti vpliv in veljavo. Nogomet je tukaj zgolj most med želenimi političnimi cilji in domala neomejenimi ekonomskimi možnostmi. Dokaz več, kako kapital že desetletja brezkompromisno obvladuje politične in športne spektakle.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Ekonomija
Evropska energetska politika se je znašla v slepi ulici. »Cenovne kapice« te dni vsevprek ponujajo nekaj zimskega pridiha. Dejansko pa takšna regulacija cen oznanja konec neoliberalne ureditve skupnega energetskega trga. EU jo je gradila domala trideset let, da bi na koncu povsem pogorela. Energetska kriza je zato veliko nevarnejša od finančne in ekonomske, celo zdravstvene in demografske krize. Zadeva osrčje evropske industrializacije in socialne države, razgalja temelje blasfemične tržne igre in konkurenčnosti. EU prav tu izgublja ekonomsko bitko z ZDA in Kitajsko, že zdavnaj se je ujela v rusko energetsko past. Nov model regulacije cen plina je zato čista političnoekonomska hipokrizija. Ni ga mogoče pametno uporabiti, še manj z njim kaj rešiti. Začasno regulirane cene plina in električne energije vodijo zgolj v novo fiskalno krizo, ogrožajo zlasti manj konkurenčne države. Reforma energetskih trgov in politik zahteva dvoje. Opustitev neoliberalne agende v EU in odgovorno ravnanje Nemčije. Oboje je za zdaj politična iluzija in to je tudi problem Golobovega vladnega paketa.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Ekonomija
Komentar / Ribarjenje v kalnem
Fiskalni okvir delovanja države in nove Golobove vlade je konec leta 2022 na prvi resni preizkušnji. Proračunska politika je tradicionalno in hkrati najpomembnejše ekonomsko merilo političnega vodenja države. In težave so podobne onim iz leta 2020. Namesto epidemije imamo sedaj energetsko krizo, nadaljuje se interventna zakonodaja, pa tudi težave s spremljanjem finančnih tokov države. Eno so finančni učinki interventnih ukrepov, drugo »očiščena« poraba in vedno bolj »inflatorni« prihodki. Od tod težave z rebalansom, pa tudi fiskalnim načrtovanjem za leti 2022 in 2023. V ozadju pa so tudi spremembe na ravni EU. Tu se spreminja celoten fiskalni okvir in s tem tudi presoje, kakšen je ekonomski položaj države. V igri so nova fiskalna reforma EU, drugačna fiskalna pravila in njihova uporaba. Fiskalni kaos v EU se namreč poglablja. Države se tretje leto zapored rešujejo s fiskalnimi intervencijami in zadolževanjem. Stara pravila ne držijo več, novih pa ni. In to je čudovit prostor za fiskalno ribarjenje v kalnem.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Ekonomija
Komentar / Vojna proti planetu
Podnebna kriza v 21. stoletju je sistemska in globalna, njene usodne posledice se uresničujejo hitreje od vseh pričakovanj. Na 27. konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP 27) v egiptovskem Šarm el Šejku novembra 2022 se potrjuje naša nemoč v spopadu s to največjo in najnevarnejšo grožnjo sodobnega človeštva. COP 27 priznava, da smo bitko želenih podnebnih ciljev in nujnih sprememb že izgubili. Sedaj gre zgolj še za opredelitev politike blaženja in prilagajanja, za nujno koordinacijo pragmatičnih ukrepov in možno finančno pomoč najbolj prizadetim. Odgovornost je skupna, toda neenako porazdeljena. ZDA z neoliberalno ekonomiko brezmejne rasti in svetovna ureditev po meri Zahoda sta svet pripeljali v brezizhoden položaj. Očitno obvladovanja podnebnih sprememb ni brez okoljske pravičnosti, demokracije in političnega sodelovanja. Toda svet pretresajo vedno večji geopolitični spori med velesilami. Namesto želene okoljske solidarnosti in povezovanja smo sredi neobvladljivega političnega kaosa. Planet nam nastavlja zgolj ogledalo lastne poti v civilizacijsko pogubo.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Ekonomija
Kolumne običajno niso namenjene nekrologom, toda obstajajo izjeme za izjemne ljudi in Vladimir Gligorov nedvomno sodi mednje. Gligorov je nedvomno eden najboljših političnih ekonomistov srednje generacije na območju bivše Jugoslavije, izjemno vpliven intelektualec in hkrati tudi politični aktivist. Njegova življenjska pot je kot zgodovinska freska balkanskega prostora. Bil je človek treh državljanstev, toda svetovljan sveta brez političnih meja. V večni kloaki balkanskih provincializmov je vedno izstopal s svojo racionalno in argumentirano interpretacijo. Njegovo publicistično delo je izjemno in brez primere tudi v evropskem merilu, podobno velja za številne članke in knjige. Kot se je duhovito izrazil Mario Holzner, izvršni direktor dunajskega WIIW, lažje bi bilo našteti, česa ni delal in komentiral, kot dokazovati nasprotno. Gligorov je nedvomno vodilni poznavalec jugovzhodne Evrope, zlasti jugoslovanske krize in njenega razpleta. Njegove razlage so bile vedno razorožujoče. Četudi jih morda niste sprejeli, ste v njih lahko uživali.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Ekonomija
Sredi oktobra 2022 je 47 podpisnikov, uglednih državljanov, v odprtem pismu pozvalo slovensko vlado k aktivnejši mirovni politiki v ukrajinsko-ruski vojni. Nekaj dni kasneje je 30 demokratskih politikov v ameriškem parlamentu podobno pobudo naslovilo na ameriško vlado. Diplomatsko rešitev naj bi Biden iskal v neposrednih pogajanjih s Putinom. Vihar nestrinjanja je bil na obeh straneh podoben in politično dodobra premešan. Po slovenskih pobudnikih je padalo z desne, pa tudi leve strani. V ZDA so pobudo bolj podprli republikanci, demokrati pa so se ji povsem odrekli. Toda ideologija vojne prevladuje povsod, pomeni edino mogočo in dovoljeno politično alternativo. Ekonomske posledice kriz so že tu, nepredstavljivo ekološko ceno bomo plačali malce kasneje. Mir lahko nastopi šele po zmagi nad Rusijo, trdijo v ZDA in EU. Toda vojna se samo še stopnjuje, dejansko smo glede vpletenih sil že na začetku tretje svetovne vojne. Čakamo zgolj še na kitajsko-tajvanski spopad. Mirovnih pobud pa ni ali pa so v kali zatrte in prezrte. In to je ključna napaka v nizu katastrofalnih odločitev.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Ekonomija
Trg dela v Sloveniji in EU doživlja od sredine leta 2021 nenavadne pretrese in velike premike. Brezposelnost je povsod rekordno nizka, inflacija znižuje kupno moč, plače in plačni sistemi so na prepihu. Plače postajajo osrednja politična tema, bolj v javnem kot zasebnem sektorju. Golobova vlada in sindikati so sredi oktobra 2022 podpisali dogovor o plačah in načrtovanih ukrepih. Dogovor prinaša dvig plač in napoved sprememb plačnega sistema do sredine leta 2023. Vlada si za zdaj kupuje čas in stavi na politični konsenz socialnih partnerjev. Toda recesija in inflacija ožita njen manevrski prostor. Uskladiti mora oba plačna sistema, javnega in zasebnega. Pri javnem bo morala dokončno rešiti dilemo, ali ga posodobiti ali opustiti. Za zdaj tu ostaja več rešitev, zmeda pa utrjuje najslabšo alternativo – kaotičen razpad sistema. Trg dela in dostojne plače so za Golobovo levosredinsko vlado temelj legitimnosti, pa tudi političnega preživetja.
