Bernard Nežmah
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Pamflet
Zagorela je sortirnica odpadkov Salomon v Lenartu. Mesto je v hipu zatemnil črn smrdeč oblak, tako da so prebivalstvo pozvali, naj ne zapušča svojih domov. Resna katastrofa. Sploh, ker se je požar ponovil že drugič v istem tednu. Nacionalna televizija se je odzvala promptno in poglobljeno. V Odmevih je gostovala novinarka Sara Neubauer, avtorica odličnega dokumentarnega filma Dosje plastika. Na vprašanje: kaj poreče na ugotovitve inšpekcije, da se ni dogodil škodljiv vpliv na okolje, medtem ko so domačini organizirali pravo vstajo zaradi neznosnega onesnaževanja, se je v hipu odzvala z jasnim logičnim sklepom. »Da je kakovost zraka in vode neoporečna, se mi zdi neverjetno. Gorelo je gorivo, narejeno iz odpadkov malih koščkov plastike, ki je surovina za sežigalnice. Te pa pri njihovem kurjenju uporabljajo drage filtre, ki čistijo strupene pline. Tu pa je ista surovina gorela prosto v zrak?«
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Pamflet
Z besedami preobrnjena stvarnost
Poslanska večina je sklenila, da praznik vrnitve Primorske matični domovini spremeni v praznik priključitve matični domovini. Vsekakor izjemen zakon, zakaj ni pomniti, da bi kdaj v parlamentu sprejeli nov zakon, ki bi se od starega razlikoval v eni sami besedi. Zakaj spreminjati ime, ko pa vsebina in samo praznovanje ostaneta enaka? Pobudnik Matjaž Nemec iz SD je popravek utemeljeval, da se je na Primorskem vedno praznovala priključitev in nikoli vrnitev. Ideja je torej ta, da se bodo Primorci bolj veselili tega praznika, če bo nosil drugačno ime.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Pamflet
Eden izmed ključev branja medijev je pozornost na nenavadnosti. Seveda ne na časopisne race, da je človek ugriznil psa, ampak na načine poročanja, ki izstopajo iz običajnih okvirjev.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Pamflet
Še na začetku poletja je za kariero predsednika prejšnjega parlamenta Milana Brgleza kazalo slabo. Ko se je njegov dolgoletni strankarski kolega Miro Cerar ml. potegoval za predsedniški položaj v parlamentu, se je s pomočjo Levice in mimo vednosti svojih strankarskih tovarišev postavil kot protikandidat. Odreagiral je bliskovito in pojasnil, da se je mislil samožrtvovati in da bi po izvolitvi odstopil čelno mesto Cerarju, ml. A njegove domislice, da bi premagal prvaka svoje stranke zato, da bi slednji lažje zmagal, stranka SMC ni hotela razumeti in ga je jadrno izključila. Kazalo je, da se je njegova visoka kariera končala. Nekaj časa je bival kot samostojni poslanec, vendar ni ustanovil svoje stranke kot nekoč Bojan Dobovšek. Mediji so se spraševali, če se bo pridružil Levici, a kmalu je vstopil v močnejšo stranko SD, s katero je postal član vladajoče koalicije. Po vsega pol leta strankarskega staža mu je uspel še večji met: uvrščen je na visoko mesto kandidatov SD za evropski parlament. In sedaj dobra dva meseca pred evrovolitvami se je zavihtel še na položaj predsednika Šahovske zveze Slovenije. Njegova politična moč se je naenkrat spet podvojila.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Pamflet
Konec decembra 1953 je bil za predsednika jugoslovanske skupščine izvoljen Milovan Đilas. Skoraj soglasno. Slab mesec kasneje je bil prisilno odstopljen, vrgli so ga iz centralnega komiteja partije, nekaj let kasneje pa je zaradi izjav in knjig končal v dolgoletnem zaporu in postal disident številka 1. Njegove kritike komunizma so bile bestseller zahodnega sveta in iskano prepovedano čtivo po vzhodni Evropi. Manj znani in pozabljeni pa so njegovi načrti o delu skupščine. Po izvolitvi za prvega med poslanci je v časniku »Borba« napovedal spremembo politike - najpomembnejših odločitev ne bodo več sprejemali v politbiroju in na zasebnih srečanjih najvišjih funkcionarjev, temveč v skupščinski dvorani skozi debato pred javnostjo! Zadel je v srčiko gospostva in njegovo idejo demokratičnosti so v hipu izkoreninili. Toda, prav to je bistvo parlamentarne demokracije: živahni spopadi med poslanci, opozicijo in koalicijo, neprijetna vprašanja premierju, ki se poti in izvija iz klešč svojih oponentov. Posnetki iz britanske poslanske zbornice nam vedno prikazujejo ostro polemiko, ki ne varčuje pri kritiki predsednice vlade.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Pamflet
Marjan Šarec je bodisi kot Serpentinšek bodisi kot premier vedno rad hodil na prireditve, kamorkoli so ga povabili. Tokrat je napravil izjemo in sklenil, da ne bo nastopil pred evropskimi poslanci. Karkoli je doslej storil kot predsednik vlade, vedno so mu koalicijski partnerji pritrdili. V zdajšnjem primeru pa se je zgodil preobrat - njegovo potezo so družno ocenili kot izgubljeno priložnost za Slovenijo tako v opozicijskih strankah NSi in SDS kot evroposlanka SD, vodja poslanske skupine SMC in celo Igor Šoltes, nekoč Verjamem. In kakšni so bili odzivi premierja Šarca? Sklical se je na turobno izkušnjo predsednika malteške vlade, ki je imel nastop pred 30 poslanci. Kar je popolni defetizem, saj se ni primerjal z Angelo Merkel, Emannuelom Macronom ali Andrejem Plenkovićem, ki so videli smisel v tovrstnem nastopu. Očitno je edini evropski premier, ki je zavrnil priložnost nasloviti evropsko občinstvo. A še bolj pomenljiva je njegova čustvena reakcija. Kaj je storil, ko je zaslišal za enotno kritiko koalicijskih in opozicijskih strank? Po njej je udaril užaljeno: zoper mene so nastopili enotno, ne pa, ko je bilo treba obsoditi izjavo Antonija Tajanija! Ko torej doživi kritiko, postane občutljivo napadalen in kritiku očita, česa vse sam ni storil. Njegov neodhod v Strasbourg je razumeti s strahom pred vprašanji publike. Bilo bi res groteskno, ko bi poslušali, kaj vse bi poočital provokativnim vprašanjem hrvaških, nemških, italijanskih in drugih poslancev. Toda priznati mu je, da še ni izgubil stika z realnostjo. In zato raje sploh ni odšel na sedež evropskega parlamenta. A od kod njegova nova arogantnost? Mož se je očitno navadil apriorne naklonjenosti slovenskih osrednjih medijev, doslej še ni naletel na novinarja, ki bi mu v intervjuju sistematično zastavljal ostra in poglobljena vprašanja. Še več, celo ko je sklical tiskovno konferenco, na kateri je le prebral svojo izjavo, nato pa se obrnil na petah in odšel, ni doživel kanonade medijev, ki bi na naslovnicah izpostavili njegovo vzvišenost in nepripravljenost na dialog. Posledica je potem samoumevna – izogibal se bo terenom, kot je evropski parlament, kjer je odprti oder, brez vnaprejšnje naklonjenosti spraševalcev.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Pamflet
Javni razpisi kot leglo kriminala
Štrajk šolarjev zaradi uničevanja planeta je logičen. Nove in nove generacije bodo pač najbolj izkusile dediščino uničenja okolja. Devastacija nekoč plodne zemlje, vodnih virov in zraka bo v sedanjem tempu iz desetletja v desetletje bolj apokaliptična. Toda pri protestih bi človek pričakoval nekaj konkretnosti. Skrb nasploh je lepa reč, toda v ničemer zavezujoča. Kdor se bori za ohranitev okolja, ta poskoči ob ljubljanskem projektu, ki napeljuje kanal odpadnih voda prek osrednjega vodnega zajemališča v Klečah. Torej, bomo videli prizor nekaj tisoč mladih, ki pred mestno hišo besno zahtevajo od župana Zorana Jankovića, da nemudoma ustavi za prihodnost zlovešči projekt???
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Pamflet
Ko je premier Marjan Šarec na svojo listo za evropski parlament postavil novinarko POP TV Ireno Jovevo, sta se takoj odzvali opozicijski SDS in NSi s pripombami o nesprejemljivosti, da novinarji za nagrado o poročanju dobijo karierno službo pri stranki, o kateri so poprej poročali. Na tiskovni konferenci smo pogrešali vprašanje vodji LMŠ, kdaj in zakaj je prišel na idejo, da bo prav ona najboljši predstavnik njegove stranke? Tudi vodja Dobre države Bojan Dobovšek se je takoj javil z ostro filipiko s podmeno, kako objektivno bo poročanje POP TV o EU volitvah, ko pa njeni novinarji s tviti pozdravljajo odločitev svoje kolegice za prestop med politike??? A Šarčevi najbližji partnerji so začuda molčali. Še nekaj tednov nazaj je skupaj z Mirom Cerarjem, ml. in Alenko Bratušek preigraval, koga bi imenovali v skupno listo, potem pa se je izkazalo, da je premieru bližje teve novinarka kot koalicijska zaveznika. Kaj bi lahko vzkliknil vsaj šef SMC, ki je zadnje tedne redni objekt tako poglobljenega medijskega nadzora, da počasi izgublja živce. In z njim politični razum, saj še vedno ni opazil, da je bila razvpita maketa korupcijski žebelj v krsto njegove stranke. O odstopljenem ministru Juretu Lebnu pripoveduje stvari, ki jih živa duša ne more več vzeti resno: da ni odstopil, ker bi bilo pri maketnem poslu kaj narobe, ampak zato, da je vladi omogočil normalno delo, saj je z odstopom ustavil temo makete. Nič pa o predsedniku vlade, ki z magijo iste valovne dolžine žurnaliste pretvarja v svoje privržence.
-
Splošni bes nad besedami britanskega zunanjega ministra Jeremyja Hunta je nenavaden. Sloveniji je namreč izrekel kompliment, kako demokratična, da je danes, medtem ko je bila nekoč sovjetski vazal. Zadeva zadane kar nekaj travmatičnih momentov aktualne slovenske mentalitete. Prvi je infantilen, ko od gostov pričakuješ laskanje. Švedski pisatelj, sociolog in profesor Martin Allwood je veljal za arogantneža; ko ga je obiskal slavni gost in mu rekel, kako lepo hišo imate gospod Allwood, mu je odvrnil brezbrižno – vem!
-
Premieru Marjanu Šarcu se samo smeji. Iz ankete v anketo beremo, kako mu podpora nezadržno narašča. Še mesec nazaj so poročale, da je njegova LMŠ za odtenek prehitela SDS, zdaj pravijo, da bi njegova stranka dobila trikrat več glasov od zmagovalke zadnjih volitev. Kmalu bo zmanjkalo številk in podporo bodo začeli meriti v besedah – neskončna, brezmejna, epohalna.
-
Pol leta je kazalo, da je Marjan Šarec le slaba kopija Mira Cerarja, ml. iz leta 2014. In na jesenskih lokalnih volitvah je s stranko doživel popolni poraz: ne le, da ni dobila nobenega župana, njene svetniške liste so prejele manj kot 2,5 odstotka podpore volivcev. Osvojili so vsega osmo mesto; od koalicijskih partneric so prehiteli le SAB in krepko zaostali za SD, Desusom in SMC. Zdaj pa jim ankete naenkrat merijo sanjski uspeh.
-
Lahkotno izzveneva škandal, ko je na razpisu agencije za raziskovalno dejavnost (ARSS) med skoraj sto raziskovalci izpadel en sam. In to za pičle pol točke. A to ni bil kdorkoli, temveč profesor Marko Noč, ki je v istem času dobil Zoisovo nagrado za vrhunsko znanstveno delo. Prve razlage so čudo pojasnjevale, češ da je to maščevanje lobijev, ki so bogateli s preprodajo preplačanih žilnih opornic. Toda minister za znanost Jernej Pikalo in vrh ARSS sta ostala neomajna: neodvisna recenzenta sta presodila, da je bila njegova prijava pod zahtevanimi standardi.
-
Rezultati anket, po katerih premier Marjan Šarec postaja najpriljubljenejši politik, njegova stranka pa je v koraku z zmagovalko zadnjih volitev SDS, prinašajo hkrati strmi padec njegovih koalicijskih partneric – SD, SMC, Desus in SAB. Kar je presenetljivo, ker iste ankete poročajo o visoki priljubljenosti vlade. Kako je mogoče, da od petih akterjev vladne politike javnost nagrajuje samo eno?
-
V Bruslju so se sestali zunanji ministri EU in sklenili, da bodo marca, še pred evropskimi volitvami, vzpostavili sistem za hitro opozarjanje na dezinformacije. Slovenski vodja diplomacije je ob tem napovedal, da bodo pri vladi formirali nacionalno kontaktno točko in zaposlili strokovnjake za to področje. Končno, Evropejci bomo naposled varni pred medijskimi in spletnimi lažnimi novicami. Kar je sanjsko: časnike boš lahko kar požiral povprek, ne da bi vmes razbiral, kaj v njih je sploh kredibilnega. Slika sveta bo čista brez manipulacij, saj boš na vladnem uradu vseskozi dobival preverjene podatke, kaj se je v resnici dogodilo. Po orwellovsko torej dobivamo ministrstvo za resnico.
-
Začelo se je z novim letom. Nacionalka je objavila vest, da se Joc Pečečnik umika iz projekta Plečnikov stadion. Toda poanta je bila kritika nad neusmiljenimi birokrati, ki že desetletje dušijo podjetnikovo idejo. Nato se je izkazalo, da bo poslovnež po dovoljenja stopil po drugi poti. In naenkrat so postali mediji na las podobni drug drugemu, enkrat, dvakrat, trikrat so sledili prispevki v Delu, Dnevniku, POP TV in TV SLO, ki so napadali amorfne zlobne birokrate, ki trpinčijo nedolžno žrtev. Vmes praktično niso opazili, kaj šele, da bi spravili med prime news napoved varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, da bo vložila na Ustavno sodišče zloglasno mestno uredbo, ki dopušča drastičen hrušč nad okoličani Pečečnikove gradnje. Dnevnik je celo novico o hitro izdanem dovoljenju za Goodyear razširil v lamentacijo, kakšne krivice se godijo Jocu. Vmes je stopil na prizorišče gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je napovedal, da bo projekt država podprla še z denarjem. Ter postregel s pojasnilom, da ko dejavnost podjetnika zadiši po davku, mu omogočimo, da čim prej pride do posla, da bomo pobrali ta davek!????????
-
Nasilje nad okoljem in nad politiki
Nevarni jedrski in drugi odpadki iz zahodne Evrope izginjajo pod zemljo v afriških in azijskih državah. A slika, ki smo jo poznali, se seli v Slovenijo. Ko je na Vrhniki divjal grozeči požar v zbiralnici odpadkov Kemisa, so državne institucije domačinom obljubljale, da bodo kontaminirano zemljino odpeljali na uničenje ven iz države. In res, kamioni so pospešeno odvažali, dokler se ni dogodila vstaja v Moravčah. Tamkajšnjim okoljevarstvenikom je prišel v roke dokument okoljskega ministrstva, ki razkriva dovoljenje, da zloglasne ostaline požara vozijo prav v njihov kraj na deponijo podjetja Termit. To v Moravški dolini koplje kremenov pesek, nastale globeli pa napolnjuje z odpadnim gradbenim materialom. V njih pa so po besedah novega župana Milana Balažica zakopali tudi na desetine kamionov odpadkov s pogorišča Kemisa na Vrhniki. Prebivalstvo in lokalna politika tako od vlade terjajo takojšnjo prepoved takšnih rabot, kazenski pregon odgovornih in odvoz nevarnih odpadkov iz Moravč.
-
Preteklost kot sredstvo dominacije
Nacionalna televizija je za osebnost leta izbrala premierja Marjana Šarca. Kar je nenavadno in zgrešeno obenem. Nenavadno, ker tega ni počela, kadar je bil premier Janez Janša, ne ob času Alenka Bratušek niti ob začetku vladanja Mira Cerarja, ml. Zgrešeno, ker bi iz bazena politikov nagrado zaslužil politični mag – Milan Kučan. Njemu je uspelo ustvariti nov medijski mikrofon. Medtem ko se drugi trudijo s tviti, se je on oklenil stare navade, kot je politični govor. Tega ne producira na sejah ali tiskovnih konferencah, marveč na shodih partizanskih veteranov. Zadnja desetletja so odmevali politični govori s proslav Dražgoške bitke in Pohorskega bataljona, njemu pa je asortiment uspelo razširiti na Ilovo Goro in Menino planino. Partizanska srečanja na teh krajih so bila do nedavnega dogodek veteranov in niso bila stvar vsenacionalne agende. Kučanu pa je uspelo ponesti jih med množice. Toda njegove poante niso merile v obujanje spomina na vojaške akcije in čas druge vojne, temveč v aktualni trenutek. Lani je na Menini planini udaril proti prihajajočemu fašizmu na Slovenskem in nad ignoranco oblasti, ki da ga je ignorirala. Letos je še zaostril s tirado zoper sovražni govor, ki da s seboj prinaša sovražna dejanja.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Pamflet
Po slavnostnem sklicu novega mestnega sveta v Ljubljani se je županski kandidat Tomaž Ogrin »Zeleni« skupaj z nosilcem liste »Davkoplačevalci se ne damo« Vilijem Kovačičem pritožil zoper nepošteno kampanjo, v kateri je prejšnji in sedanji župan zlorabil proračun v svojo korist. Pritožnika sta k pritožbi priložila kopije glasila »Ljubljana« iz zadnjih dveh mesecev pred volitvami. Mestni list je namreč meščane informiral zgolj o gradbenih novostih, ki jih je prikazoval kot hvalnico županu Zoranu Jankoviću. Tako se bohotijo podobe prenovljenega križišča v Polju, novih teniških igrišč na Viču, obnovljene dvorane Kodeljevo pa cele strani seznamov šol, v katerih so posodobili kuhinjo, drugod telovadnico, spet nekje postavili prizidek, potem drugod položili izolacijo … Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel tak princip v svojih nastopih jasno opredeljuje kot neupravičeno porabo javnih sredstev.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Pamflet
Predsednik države Borut Pahor je priredil posvet o mejah svobode govora. Povabil je tako zagovornike svobodnega izražanja kot njihove nasprotnike, ki bi v imenu preprečevanja sovražnega govora te svoboščine omejevali. In posvet je vodil in izpeljal v maniri odličnega televizijskega novinarja. Z odpiranjem problemov in argumentirano polemiko je posekal vse dosedanje televizijske oddaje in časopisne prispevke. S čimer je napovedal kandidaturo za novinarsko nagrado za zgledno pripravljeno soočenje.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Pamflet
Privilegij, o katerem lahko prebivalstvo večine krajev po svetu le sanja, je, da odpreš pipo v kuhinji in že ti priteče pitna voda. Na Slovenskem imamo srečo, da je ta privilegij razširjen malodane povsod.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Pamflet
Kaj so bile besede, s katerimi je zunanji minister Miro Cerar, ml. povzel srečanje z nemškim kolegom Heikom Maasujem v Berlinu? Ugibanje je odveč: državi združuje spoštovanje – vladavine prava.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Pamflet
Prvemu med ministri Marjanu Šarcu je naposled uspelo izreči stavek, ki je zadonel po državi. Nekdanji imitator je v prvih mesecih vladavine izrekal bolj ali manj enostavne stavke, ki so utonili v pozabo že naslednji hip. Tokrat pa se je na spletni strani vlade naslovil na podjetja v državni lasti s pozivom, da naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo sovraštvo. Po javnem pismu štirih vrhunskih profesorjev prava, ki so mu očitali nedopustni poseg, se je umaknil za pol koraka, rekoč, da ni izrekel ukaza, ampak le izrazil svoje mnenje. No, kar je povedal, ni njegovo mnenje, temveč le imitacija publicista Domna Saviča. Premier torej ni izpeljal nikakršnega miselnega sklepanja, temveč je le ponovil v javnosti znano stališče. Preprosto – pridružil se je glasovom, ki terjajo sankcije zoper Novo 24 TV, tednik Demokracijo in druge medije, ki so v lasti ali blizu največje opozicijske stranke SDS.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Pamflet
Prosti padec lokalne demokracije
Zadnje lokalne volitve so v številnih primerih farsa demokracije. Ta predvideva in zahteva spopad med vsaj dvema kandidatoma. Kaj bi rekli o državi, kjer bi se na volitvah za predsednika pojavil en sam kandidat? Da je tako idealen in priljubljen, da ga podpirajo celo njegovi nasprotniki? Nikakor, tip je avtokrat, ki vlada z diktaturo, v kateri nikomur niti na pamet na pade, da bi se mu zoperstavil.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Pamflet
V Parizu so svetovni voditelji praznovali obletnico konca prve svetovne vojne. Idilo je skazil le ameriški predsednik Donald Trump, ki jo hodil naokoli namrgoden, potem pa v naslednjih dnevih s tviti napadel francoskega predsednika Emmanuela Macrona. In mediji so avtomatično prinesli sliko arogantnega in nespodobnega ameriškega predsednika.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Pamflet
Potem ko so mediji tri leta pisali o zdravniku Ivanu Radanu kot množičnem morilcu in je tožilstvo zanj terjalo 20 let zapora, mu je sodnik Martin Jančar izrekel oprostilno sodbo. Brez dokazov in brez obdukcij se je po sodnikovi razsodbi tožilstvo oprlo na moralno spornost obdolženega. In zdaj čudo: sodnik to držo pojasni z romanom Alberta Camusa »Tujec« , v katerem sodišče obsodi obdolženca sklicujoč se na protagonistovo brezčutnost, ko ni jokal na materinem pogrebu. Camusev sodnik je sicer vzel v obzir še dodatni moralni corpus delicti - romaneskni junak je nespoštljivo prižgal cigareto med bedenjem ob materinem truplu.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Pamflet
Po vesteh, da so na savdskem konzulatu v Istanbulu ubili in razkosali novinarja Džamala Hašokdžija, so oblasti Savdske Arabije najprej trdile, da je kritik režima zapustil konzulat, čez nekaj dni so javile, da je izginil, na koncu so sporočile, da je šlo za nesrečen slučaj in da so 15 vpletenih agentov zaprle.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Pamflet
Parlamentarni izbor novega ustavnega sodnika je odpisal profesorja ustavnega prava in publicista Andraža Terška. Neverjetno, ta, ki bi bil idealen, je za poslansko večino neprimeren.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Pamflet
Poslanca manjšin sta podpisala sporazum o sodelovanju z vlado, s čimer si je premier zagotovil 45 glasov podpore v parlamentu. Vest, ki bi morala šokirati. V medijih bi pričakovali ironične naslove - v Šarčevo vlado vstopila še Viktor Orban in Matteo Salvini! To, da manjšinska poslanca kdaj podpreta predloge vladnih zakonov, je že dolgo običaj. A zakaj bi morala podpisati poseben sporazum? Kaj torej prinaša ta dogovor? Vlada se zavezuje, da bo še naprej skrbela za ustrezno financiranje narodnih manjšin, da bo spoštovala rabo italijanščine in madžarščine v lokalnem okolju in državnih ustanovah, da bo še naprej skrbela za sistem vzgoje in izobraževanja …
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Pamflet
Ko je tednik Demokracija objavil razpis za novo slovensko pravljico, je ostro protestiralo društvo pisateljev in še več deset drugih organizacij. A zakaj literati protestirajo proti ustvarjanju književnosti? - Pravijo, da se otroško literaturo zlorablja za rasistično propagando. In kako se kaže moment rasizma? - Razpis med drugim predpisuje, da naj pravljica obravnava nevarnosti, ki jih prinašajo multikulturalizem in ilegalne migracije. Med poosebljenimi junaki pa naj pozitivce predstavljajo domače živali, negativce pa tujerodna invazivna vrsta.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Pamflet
Mračna stran osrednjih medijev
Še ne pravnomočna obsodba novinarja Vladimirja Voduška zaradi domnevnega izsiljevanja podjetnika je zaradi sodnikove odločitve, da mu po odsluženi kazni prisodi še leto prepovedi dela novinarskega dela, doživela vrsto kritik, da gre za šokantno in več kot sporno obliko »berufsverbot«. A nanjo velja pogledati še s strani žurnalizma. Kaj naj bi namreč storil obsojeni novinar? V zameno za oglaševalski denar naj bi se dogovoril, da dokumentov o rabotah podjetnika ne bo objavil. Toda, ali je to eksces ali česti princip marsikatere medijske hiše?
