Bernard Nežmah
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Pamflet
Mračna stran osrednjih medijev
Še ne pravnomočna obsodba novinarja Vladimirja Voduška zaradi domnevnega izsiljevanja podjetnika je zaradi sodnikove odločitve, da mu po odsluženi kazni prisodi še leto prepovedi dela novinarskega dela, doživela vrsto kritik, da gre za šokantno in več kot sporno obliko »berufsverbot«. A nanjo velja pogledati še s strani žurnalizma. Kaj naj bi namreč storil obsojeni novinar? V zameno za oglaševalski denar naj bi se dogovoril, da dokumentov o rabotah podjetnika ne bo objavil. Toda, ali je to eksces ali česti princip marsikatere medijske hiše?
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Pamflet
Sovjetski voditelj Stalin je nekoč po radiu poslušal Mozartov »Koncert št. 23«, ki ga je igrala znamenita pianistka Marija Judina. Tako ga je navdušil, da je poklical svoje podrejene, da mu naslednji dan prinesejo ploščo s posnetkom. A ker je radio le neposredno prenašal koncert, plošče niso imeli. In kaj so storili njegovi KGB-jevci? Sredi noči so prišli po Judino in člane orkestra, da so še enkrat odigrali Mozarta, nastop posneli na ploščo, ki so jo potem prinesli Stalinu.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Pamflet
Nepotrebna glasnost in uničujoči molk
Novi zunanji minister je osvojil pozornost domačih medijskih žarometov. Po razkritju nemškega časnika Spiegla, da je pravna služba EU pritrdila Sloveniji v arbitražnem konfliktu s Hrvaško, je Miro Cerar, ml. izrekel lektiro prvemu evropskemu komisarju Jeanu-Claudu Junckerju: »Če evropska komisija zanemari pravno mnenje, ne spoštuje vladavine prava.« Nekdanji premier je spet v stari formi, ko politike podučuje, kaj morajo početi; tokrat prav dobesedno, češ da bodo morali Juncker in njegova komisija pojasniti, zakaj na svoji seji ni obravnavala dokumenta svoje pravne službe.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Pamflet
Oboroženi napad na ustavno ureditev
Nekaj dni pred glasovanjem o vladi Marjana Šarca je časnik Delo objavil anketo, po kateri je priljubljenost njegove stranke od časa volitev padla za polovico. Podatek, ki sicer ni sprožil ne odzivov ne premišljevanj, je šokanten. Pred časom smo prebirali, kako se je število novih članov stranke LMŠ skokovito povečalo, po drugi strani pa se je množica njenih podpornikov razpolovila. Za te, ki pristopajo, je motiv evidenten: ker ima vladna stranka največjo moč kadrovanja, je postala pač vabljiva za karieriste. A zakaj osip navdušencev med državljani? V čem se razlikujeta predvolilni od povolilnega Šarca? Prvi je volivcem napovedoval, da z njim prihaja čas novih obrazov, nove generacije politikov. Drugi pa se je postavil kot rešitelj odstopljene vlade, katere člane je znova vrnil v ministrsko in druge oblastniške ekipe. Kot politik, ki je vladi Mira Cerarja ml. omogočil metamorfozno preživetje. Polovica prvotnih Šarčevih navdušencev se očitno počuti izigrano. In nekdanji imitator se je zaradi želje po premierstvu odpovedal ljudski moči svoje stranke.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Pamflet
Vest o Štajerski vardi, skupini zakrinkanih bojevnikov, oboroženih s sekirami in strelnim orožjem, ki se urijo v gozdu pod vodstvom predsedniškega kandidata Andreja Šiška, je preplavila medije. Jasno, vsi smo proti takšni nasilni formaciji, ki bi vzela red v svoje roke. To je točka, ki civilizacijo loči od zakona divjega zahoda.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Pamflet
Stranka Levice je ostala zvesta svojemu programu in sklenila, da ne vstopi v koalicijo, ki ji jo je ponujal Marjan Šarec. Toda pravi, da jo je vseeno pripravljena projektno podpirati.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Pamflet
Pri formiranju Šarčevih koalicij se je dogodil drugi korak: na pogajanja je bila povabljena Levica. Še dan pred tem je petorček (LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus) pozval NSi in ji dal možnost, da v enem tednu premisli, če želi nadaljevati pogajanja. In vodja Levice Luka Mesec je bil pred kamerami upravičeno nejevoljen, rekoč: »Kar je danes sklenil petorček, je neresno in neodgovorno.« Toda, brž ko je po Toninovem ne-ju mandatarski kandidat Šarec sklenil, da le pozove Levico, je Mesec v hipu spremenil barvo in se dobrovoljno priključil neresnemu in neodgovornemu petorčku!??
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Pamflet
V soboto se je v Kamniku sestala šesterica strank in usklajevala program, ki bi Marjanu Šarcu omogočil, da formira novo vlado. In kaj so osrednji mediji poročali o njem? Eden za drugim so navajali besede vodje LMŠ, ki je bil z izplenom zadovoljen, saj da je bila vsebina koalicijske pogodbe v večji meri usklajena. Toda sestanek je trajal 11 polemičnih ur, časnikarji pa o dogodku razen ocene Šarca niso prinesli nič. Nenavadno, niso jih zanimala zakulisja, niso prek svojih virov poskušali priti do vsebin konfliktov, ne do poteka dogovorov. Naenkrat se je medijski svet odpovedal svojemu poslanstvu, da sam preišče in premisli tako osrednji dogodek, kot je pot do nove vlade. Zadovoljili so se s tem, da je pred njih za hip stopil Šarec, zabeležili so njegove besede in to je to. Nobenih drugih virov niso poiskali. Popolna odpoved novinarske profesije.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Pamflet
Govorice politike in slovenski jezik
Ni ga bilo, ki bi sredi leta 2017 napovedal, da bo čez dobro leto vlada Mira Cerarja ml. svoj naslednji mandat nadaljevala v isti ekipi, nekoliko razširjeni ter pod vodstvom kamniškega župana Marjana Šarca. Skratka, politika se ne dogaja kot spopad strankarskih koalicij, ampak bolj spominja na stave v igralnicah, kjer je prihodnost nepredvidljiva. A sestavljanje Šarčeve koalicije je v zadnjem tednu povzročilo metamorfozo celo pri stranki Levice. Ko je potencialni mandatar ni hotel vključiti v pogajanja o sestavljanju koalicije, je razumljivo odgovorila z ostro kritiko. Sploh, ko je dobila predlog, da bi vlado podpirala le pri posameznih projektih kot nevladna stranka. Degradaciji, da bi bila rezervno kolo, se je jasno izmaknila. Toda, ko se je zgolj nakazalo, da se NSi morda ne priključi, je njen voditelj Luka Mesec mirno požrl ponižanje in napovedal, da če ne bo zraven Toninove stranke, so se oni pripravljeni vključiti. Seveda je politika stvar pragmatizma, toda od koherentne stranke bi pričakovali vsaj to, da se o svoji poti odloči takrat, ko bi koalicija z NSi propadla, ne pa s poročno ponudbo na zalogo.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Pamflet
Medtem ko se za novega premiera potegujeta Janez Janša in Marjan Šarec, pa iz ozadja še naprej vlada Miro Cerar, ml. s svojimi ministri. V inačici koalicije med LMŠ ter SMC, SD, Desus, SAB ter NSi dogovori potekajo nenavadno, ko svoje poglede predstavljajo zdaj NSi, zdaj SD, zdaj SMC etc. Če seštejemo glasove te formacije, ima večino stara vlada SD 10, SMC 9, Desus 5, h kateri lahko prištejemo tudi SAB (5), saj je polovica njenih poslancev v prejšnjem mandatu prestopilo v vladne stranke (Jani Möderndorfer, Peter Vilfan), ob koncu mandata pa je koalicija z izglasovanjem zakona v prid upokojencem, ki ga je predlagala Alenka Bratušek tej darežljivo pomagala dvigniti popularnost. Torej 29 poslancev ekipe vlade v odstopu proti 13 Šarčevim. Ergo, logično bi bilo, da k programu poražene Cerarjeve vlade piše svoje pripombe Marjan Šarec …
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Pamflet
Stranka SMC je iz svojih vrst izključila Milana Brgleza. Izločitev bivšega predsednika državnega zbora in podpredsednika stranke je seveda tema, ki polni udarne minute in naslovne strani medijev. Presenetil pa je dnevnik »Delo«, ki v sredini izdaji sploh ni omenil te razkolniške poteze. Medij v lasti Stojana Petriča je uprizoril profesionalni flop; konkurenčni časnik »Dnevnik« je imel dovolj časa, da je istega dne dogodek postavil kot osrednji članek na drugi strani.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Pamflet
V pričakovanju prve seje novega parlamenta je minuli teden dominirala vest, da je kandidat za predsednika skupščine Miro Cerar, jr. Mož je na to temo celo gostoval v Odmevih nacionalke. Politik, ki je v zgodovini doživel najtežji poraz na poslanskih volitvah, naj bi bil poplačan kot prvi zmagovalec volitev. In to v absurdni obliki: hkrati kot premier, resda v odstopu, in vodja zakonodajnega telesa!????? Česa podobnega še ne pomnimo, še nikoli ni bil predsednik vlade tudi predsednik v parlamentu.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Pamflet
Še na začetku leta sta bila najhujša sovražnika, ki sta se žalila z vsemi pridevniki in drug drugemu grozila z atomskimi bombami - ameriški predsednik Donald Trump in severnokorejski voditelj Kim Jong Un. Severna Koreja je veljala za os zla, za najbolj diktatorski režim, ki s strahovlado duši svoje ljudstvo, ki je grožnja miru v daljni Aziji. Potem je prišel junij in Singapur, kjer sta se sešla, si stisnila roke, se pogovarjala, Donald pa je na koncu o Kimu povedal, da je inteligenten, duhovit in odličen pogajalec. In kaj je bil razlog vratolomnemu preobratu pri ameriškem predsedniku? Je Severna Koreja odprla meje in pomilostila deset političnih zapornikov? Ne, vse, kar je Kim storil, je, da je bil pripravljen sesti za mizo in začeti izmenjevati besede face to face z Donaldom. »Dejstvo, da lahko voditelja sedeta skupaj za mizo in imata enakovredne pogovore, ima pozitivno in pomembno sporočilo«, je povedal zunanji minister najštevilnejše države na svetu Kitajec Yang Yi. Skratka, hvalnica pogovoru, ki konča sovraštvo. Od razglasitve neodvisnosti Severne Koreje, ki šteje več kot 60 let, se noben predsednik ZDA ni srečal z nobenim od njenih predsednikov. Ne hladna vojna, ne oboroževanje Južne Koreje, ne njena sanjska gospodarska rast, ne ameriški vojaški manevri, nič ni spremenilo severnokorejske politike. Šele stisk roke in prijateljski pogovor prvič nakazujeta preobrat.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Pamflet
Nikoli v zgodovini Slovenije ni zmagovalna stranka na volitvah tako suvereno prekosila svoje najmočnejše tekmice, kot je tokrat Janševa SDS Šarčevo LMŠ: 25 proti 13 poslancev. In prav tako nikoli ni največja vladna stranka izgubila toliko poslancev kot Cerarjeva SMC, ki je s številke 36 glasov padla na 10. Samo opozicijska SDS je osvojila toliko poslanskih glasov kot celotna vladajoča koalicija skupaj: SMC in SD po10, Desus 5! Medtem ko je rezultat vlade proti nevladnim strankam, poleg SDS še LMŠ, Levica (9), NSi (7), ZaAB (5), SNS (4), kar 25 proti 63, totalna katastrofa!!!
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Pamflet
Volilni plakati so za pozornega državljana seveda smešni in protislovni, če jih vsaj malo premisli. Tako ex-minister Jernej Pikalo SD nastopa s slogani, napisanimi s flomastrom na kožo laketi. Kar nekaj let je bil član vlade, a takrat je nastopal v obleki; teve kamere niso nikoli zabeležile, da bi kdaj popisal roke z idejnimi sporočili. Zato bolj kot všečna gesla velja pri volilnih odločitvah spomin na preteklost. Najbolj zanesljiv sistem je vprašanje: ali podpirate dosedanjo vladno koalicijo? Ste nasploh zadovoljni z delom in politiko vlade? To je izhodišče; če ste, potem na volitvah podprete enega izmed članov vladajočega trojčka, če niste, namenite glas opozicijskim ali neparlamentarnim strankam. Enostavno in racionalno. Toda aktualne volitve v medijih potekajo po drugi logiki - kot izbira med strankami, ki širijo sovraštvo, in demokratičnimi, ki da so tolerantne in razvojno usmerjene. Skratka, SDS z zvezniki kot koalicija sovraštva. -???
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Pamflet
Svoboda po meri srednjeveških cehov
Stranki Združene desnice in Sloge sta zaradi odločitve volilne komisije kastrirani, saj so ju izključili iz ene oz. dveh volilnih enot. Reč se zdi enostavna – pač nista spoštovala spolnih kvot. V tej izključitvi nista našli nobene protizakonitosti in protiustavnosti niti Vrhovno in ne Ustavno sodišče. Vse je torej jasno in čisto. A kje že leži Slovenija? V Afriki ali kar na Luni? Najvišjim sodiščem je namreč pisal ustavni pravnik Jurij Toplak in jim sporočil nenavadno vest, da je del Evropske unije. In da v njenih državah ne poznajo tako drakonske kazni zaradi neupoštevanja kvot, ko stranko izločijo iz celotne volilne enote. V Belgiji, kjer predvidevajo sankcijo izločitve stranke, tega ne storijo avtomatično, ampak po ugotovitvi napake stranko pozovejo, da zadevo popravi. Toplakovo pismo bi moralo sprožiti alarm, saj slovenski pravosodni vrh pritrjuje samopašnosti volilne komisije z vpeljavo nesorazmernega kaznovanja. A nič, padlo je v mlin pozabe. Toda demokracija velja tudi za male, na videz bizarne stranke, za katere se zdi, da nimajo možnosti proti v parlament. No, zadeva zna priromati pred Evropsko sodišče, potem pa …
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Pamflet
Medijske, politične in prave smeti
V UKC je odjeknila vest, da so na oddelku za otroško kardiologijo hkrati oddali odpoved trije kardiologi. Od ekipe štirih tako ostaja samo še ena kardiologinja. In kako je odreagiral generalni direktor Aleš Šabeder, donedavna prvi mož Semenarne? Nobene panike, dogovarjamo se s češkimi zdravniki, ostaja možnost napotitve bolnikov v Izrael, rešitve, da iščejo tudi z nastajajočim novim inštitutom. Enako mediji in vlada. Še več, na UKC so vzpostavili celo elektronski naslov, na katerega se lahko obračajo starši obolelih otrok. Pravzaprav idealno stanje.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Pamflet
Ob obletnici smrti nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita, je MMC nacionalne televizije objavila njegovo biografijo: oče Franjo, mama Marija, bil je sedmi otrok, naštela: kje vse je nekoč delal, da je bil na fronti v prvi vojni, se poročil z Rusinjo Pelagijo Belousovo, da je Hertho Haas Nemko slovenskega rodu srečal leta 1937, se po vojni poročil z Jovanko Budisavljević - kot da bi brali življenjepis iz partijskih časov, a z novim modernim pristopom, ko njegovo vladavino po vojni zreducira na dve funkciji - bil predsednik vlade od 1945 do 1953 ter potem predsednik države do smrti 1980. Družinski biografski podatki so naenkrat pomembnejši od njegovega vodenja države!?? Hrvaška Wikipedija je tu neizprosna, označi ga za diktatorja in za trinajstega med največjimi zločinci 20. stoletja, takoj za Sadamom Huseinom.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Pamflet
Nevidni begunci in obsijani politiki
Zadnjič sem kolesaril od Polzele proti gori Oljki. Naletim na veliki plakat, na katerem je naslikanih več kot dvajset domačij pod naslovom - Avtocestni begunci? Ne, hvala! To so naši domovi! Malo naprej zagledam očaka pri kmečkih delih in ga povprašam, kje bo šla hitra cesta. – »Čez mojo hišo!« – »In kam vas bodo preselili?« – »Ne vem, še nikogar ni bilo k meni.«
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Pamflet
Po razpadu vladne koalicije med SMC, Desusom in SD je vzniknila nova koalicijska povezava med SMC in Levico, ki družno vlagata serijo zakonskih predlogov. A zdaj so se združili opozicijska SDS, NSi, nepovezani poslanci in včerajšnji koalicijski partnerici Desus in SD, ki z obstrukcijo blokirajo zakonske svežnje SMC in Levice. Tokrat so ustavili 14 zakonskih predlogov. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer jih je jadrno obtožila nenačelne koalicije in neupoštevanja skrbi za ranljive skupine. V skoraj štirih letih tega parlamenta nista SMC in Levica nikoli skupaj vložili na mah 14 zakonov, kar govori, da so tokratni predlogi v prvi vrsti predvolilna propaganda, po logiki, da si bodo skupine, ki bi jim bile nove zakonske rešitve v prid, posebej zapolnile, da so njihovi dobrotniki politiki SMC in Levice. Kar je eklatantna zloraba proračuna za predvolilno kampanjo. Besedovanju poslanke Lipicer o pomoči ranljivim pa vseeno velja prisluhniti. Najbolj ranljive skupine nedvomno rabijo pomoč državnega aparata. Toda ranljivi so bili že pred štirimi leti, pa pred tremi, dvema letoma in tudi lani. Kako, da jih največja stranka takrat ni opazila? In recimo takrat, ko je premier popravil plače sebi in svojemu uradniškemu krogu. Decentne stranke takih zakonov ne sprejemajo po razpustitvi parlamenta. Ruski predsednik Boris Jelcin je tik pred predsedniškimi volitvami l. 1996 sprejel odlok, po katerem je šel strošek za pokop s pleč svojcev na državni proračun. Morbidno, a uspelo mu je zmagati.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Pamflet
Pojem fake news je odlična domislica, ki jo širijo velike medijske hiše. Kot kraj lažnih novic izpostavljajo spletne medije, Facebook in druga družabna omrežja. Podmena za publiko je torej: berite, glejte in poslušajte raje nas! A problem je širši: fake news na enak način ustvarjajo tudi veliki dnevni mediji.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Pamflet
Po parlamentarni zmagi Viktorja Orbana na Madžarskem so se po slovenskih dnevnih medijih usula poročila o zmagi desničarja, ksenofoba, avtoritarca, ki ima v rokah večino medijev, in ki sistematično uničuje vse oblike demokracije. Ne le v Sloveniji, pojem orbanizacija je vstopil v besedišča evropskih jezikov, pomeni pa najbolj zavržno obliko politike.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Pamflet
Kaj Sirija in Irak, kakor stvari kažejo v primeru Katalonije, EU ni sposobna misliti in reševati najbolj pereče krize na svojih tleh. Odstavljenemu predsedniku Carlesu Puigdemontu grozijo z 38 leti zapora, evropski komisarji pa o spoštovanju zakonov in ustave v Španiji. Ko je v ZDA pred pohodom Martina Lutra Kinga vladal apartheid, ki je denimo določal, kje v avtobusih smejo sedeti črnci, je bila ta segregacija povsem v skladu z ameriškim pravom. Konec koncev so tudi diktatorji vseh barv svoje nasprotnike obsojali na smrt na sodnih procesih ob asistenci lokalnega prava. A katalonska stvar je še drugače skregana z razumom: vodja kokainske združbe, ki vodi razpečevanje milijonskih zneskov drog, dobi 12 leta aresta, politiku, ki je razpisal referendum v Kataloniji, pa preti trikrat daljša zaporna kazen!!!??????? Toda katalonski voditelji, ki so poiskali azil v Belgiji, so se lotili modre strategije - evropeizacije svojih primerov. Dokler so bili v Belgiji, je bil status quo, saj po belgijski zakonodaji zahteve španske vlade niso v skladu z domačim pravom, pa je španski tožilec preprosto umaknil zahteve za izročitev. Ko so se razpršili po Evropi: eden v Nemčijo, drugi v Švico, tretji na Škotsko, bodo sodišča teh držav špansko pravo prisiljena primerjati s svojim. V zadnjih letih so milijoni afriških in azijskih emigrantov pribežali v Evropo in mnogi so tu našli azil in zatočišče. Zakaj že? – Ker jim je v njihovih domovinah oblast stregla po življenju ali jih zapirala na dolgoletne zaporne kazni. Človek, ki je pribežal iz Eritreje, kjer bi ga zaradi njegovih izrečenih političnih idej zaprli za 30 let, je zaradi te drakonske ureditve v Evropi takoj dobil azil. Po isti logiki nobena od spodobnih evropskih držav Puigdemonta in njegovih ministrov ne more predati v roke režimu Mariana Rajoya, saj bi ga s tem predali novim španskim inkvizitorjem.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Pamflet
Eden podtonov sklepov evropskih držav o izgonu ruskih diplomatov je ocena, da je Rusija avtoritativna država, kjer vladar odloča o kemičnih ubojih svojih izgnanih in prebeglih državljanov. Njeno nasprotje je torej demokratična Evropska unija. Toda, kako je že potekalo odločanja o sankcijah zoper Putinove diplomate? Je odločitev sprejela Evropska komisija? Smo lahko sledili kakršnikoli polemiki in polemičnim argumentacijam? Nak, v igri je samo ena drža: biti solidaren ali nesolidaren z britansko vlado. Edina pot je potemtakem demokratično zaklinjanje dobrega zoper zlo.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Pamflet
Ob manipulaciji osebnih podatkov uporabnikov »Facebooka« za potrebe ameriške volilne kampanje je osrednji fokus na prirejanju realnosti skozi spletna omrežja. Vsekakor, toda kako je z velikimi dnevnimi televizijami in časniki?
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Pamflet
Vili Kovačič oz. državljan K. je v palači Vrhovnega sodišča premagal premiera Mira Cerarja, ml. skupaj s celotno vlado. Mož, ki ni imel podpore v osrednjih medijih, mesece se je v pismih pritoževal, da ga nočejo povabiti ne v Odmeve ne v Studio City, je na koncu na veliko presenečenje zmagal. Senat sodnikov namreč ni presojal o političnih vidikih spora, temveč je hladno pretehtal, da je zaradi poteze vlade, ki je plačala 100 tisočakov samo za svoje argumente ZA, 0 pa za predstavitev pogledov NE, celotna kampanja neregularna, saj je prav ta denar lahko preobrnil voljo volivcev na referendumu. In sodnik Erik Kerševan je izpostavil še materialna dejstva: “Preko 150 oglasov v najbolj gledanih oddajah, letaki, plakati …”
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Pamflet
Kataloniji tri mesece po volitvah še vedno nimajo premierskega kandidata. Potem ko se je bivši predsednik in zdaj begunec Carles Puigdemont pod španskimi pritiski odpovedal kandidaturi, je novi kandidat Jordi Sànchez, ki pa bi moral na slavnostno zasedanje parlamenta priti iz zapora. A španska sodišča zavračajo njegove zahteve po izpustitvi.
-
Ko so se temperature spustile pod minus deset, smo v medijih prebirali, da prihaja sibirski mraz. Res, ponekod je potem presegel celo dvajset stopinj pod ničlo. Toda: ali je to sibirski mraz? V sibirskem mestu Norilsk so povprečne temperature minus deset - povprečne letne (!), ne zimske. Pozimi pokaže živo srebro tudi petinpetdeset ledenih stopinj. Najbolj nazoren opis mraza v Sibiriji je podal ruski pisatelj Varlan Šalamov, ki je preživel dvajset let v gulagih, kjer so taboriščniki delali ne glede na mraz. V antologijskem romanu Kolimske zgodbe tako opiše, kako so si v odsotnosti termometrov izdelali natančno temperaturno lestvico: če pri izdihu zašumi, pa še ni težko zadihati, je minus petinštirideset; če je dihanje glasno in opazno loviš sapo, je minus petdeset; če temperatura pade pod minus petdeset, pljunek zmrzne v zraku. Sibirski mraz torej niti približno ni stopil na slovenska tla.
-
Prvi mož stranke SMC je napovedal ponovno zmago na volitvah. Optimizem je običajno simpatična lastnost, toda pogled Mira Cerarja ml. je bolj podoben burki. Po zadnjih anketah je namreč njegova stranka na petem mestu, daleč za prvo trojico LMŠ, SDS in SD. A njegovi poslanci ne sedijo križem rok in tako so v parlamentu udarili s predlogom zakona o uresničevanju kulturnih pravic narodov in narodnosti nekdanje SFRJ. Resda nismo nič izvedeli o finančnem zalogaju in obsegu projekta, a njegova ideja je načeloma pozitivna, saj prebivalcem bosanskih, srbskih, črnogorskih, makedonskih, hrvaških in albanskih korenin namenja denarna sredstva za ohranjanje stikov s kulturno identiteto njihovih prednikov. Posameznik se bo pač v novi domovini počutil bistveno bolje, če bo lahko bolj prosto živel kot človek dveh kultur. Toda ta gesta je v prvi vrsti antidržavna. Če slovenska država nudi nove ugodnosti za druge narode, bi pričakovali, da bo to storila v bilateralnih stikih z nekdanjimi državami Jugoslavije, po katerih bi istočasno tudi Srbija, Bosna etc. svojim državljanom slovenskih korenin nudila recipročne ugodnosti v obliki promoviranje slovenske kulture in slovenskega jezika. Francoska država s kulturnimi centri po svetu podpira frankofonijo, podobno Nemčija z Goethejevimi inštituti, Cerarjevi z zavezniki pa povsem ignorirajo skrb za afirmacijo slovenstva na prostorih nekdanje skupne države.
-
V primerjavi s Titovo Jugoslavijo je Slovenija vsekakor država. V njej se danes ne more zgoditi, da bi čez noč za zmeraj izginilo 12 tisoč zapornikov, ne da bi vlada povedala, kaj se je z njimi zgodilo.
