Bernard Nežmah
-
Prešernov praznik je na osrednji proslavi svobodneje zadihal. Namesto 1001 inačice ponavljanja pesnikovih sintagem je osrednji govornik Vinko Möderndorfer spregovoril kot Cankar in bičal politiko aktualne vlade: dvorana je ploskala, medtem ko je prestižna prva vrsta s predsednikom in premierjem čemerno ždela, upajoč, da bo ploha besed hitro pošla. A govor ni bil kritika per se, izpostavil je silno vnemo vlade, ki z milijoni podpira projekte Magne, medtem ko ji je investicija v kulturo, se pravi v nacionalnega duha, obrobnega pomena.
-
Od holokavsta h Kralju na Betajnovi
Vlada Mira Cerarja ml. je poslala v postopek zakon o spodbujanju investicij. Če bo strateški investitor naletel na ovire v podobi posameznika, ki svojih nepremičnin na kraju potencialne investicije ne bi hotel prodati, ga bo po predlogu zakona mogoče enostavno razlastiti. Za potrebe biznisa bodo torej dovoljene razlastitve. Jasno, zadeva je skrita v evfemizmu javni interes, ki pa izbriše pravico do zasebne lastnine. In kdo bo ta, ki bo odločal, kaj je javni interes? Vlada bo izmed množice investitorjev določevala strateške investitorje, ki bodo torej tako pomembni, da v njihovem primeru dosedanja zakonodaja, ki varuje male zasebnike, ne bo več veljala.
-
Nova Slovenija je napovedala projekt »novi Demos«, o čemer je na široko poročalo sobotno Delo in izpostavilo besede strankinega veljaka Mateja Tonina, da v njem ne bo ne levice ne SDS. Že dan kasneje se je izkazalo, da v njem ne bo nikogar, niti ne stranke Marjana Šarca ne SD Dejana Židana. Združevalni projekt je tako propadel, še preden se je začel. Kar je bilo jasno vnaprej, saj majhna parlamentarna stranka pač ne more biti tista, okoli katere se bodo zbirale večje. Je pa razumeti nervozo vrha Nove Slovenije, če pogledamo izide javnomnenjskih anket. Nekdanja koalicija SDS, NSi in SLS bi po zadnji anketi Ninamedije nabrala 18,2 odstotka podpore, medtem ko bi jih SD, SMC, LMŠ, levica in Desus kar 41,2. Po teh podatkih so volitve za njih vnaprej izgubljene, vprašanje je le, kako si bo ta peterica razdelila oblast.
-
Vlada je spisala Energetski koncept Slovenije, na katerem namerava utemeljiti energetsko politiko do leta 2030 in energetsko vizijo do leta 2050. Da reč ni od muh, govori dejstvo, da so ga vladne službe pripravljale dve leti. V igri so vsekakor usodne odločitve, ki bodo zadevale ne le naše otroke, ampak tudi vnuke in pravnuke. A ker proizvodnja energije ni brez posledic za okolje, se hkrati porajajo okoljska vprašanja: od dilem z jedrskimi in termoelektrarnami pa do razsipne rabe energije, ki ta hip najbolj kulminira pred mestnimi bifeji, kjer za zunaj sedeče goste, ki srkajo kavo ali pivo, grejejo zrak plinski in električni grelci. Skratka, energetski koncept vključuje tudi vprašanja narave, se pravi spoštovanje letnih časov, in bolj preudarno rabo energije. Seveda pa je pogled v tako oddaljeno prihodnost priložnost za najbolj široko in polemično javno razpravo. In kaj je storila vlada Mira Cerarja ml.? Je mar organizirala vsaj debatne tribune po vseh večjih mestih Slovenije? Nak, javne pripombe je omejila na rok dobrega meseca, od katerega sta dva tedna pripadla božičnim in novoletnim praznikom. Vlada je torej naredila vse, da bi čim manj ljudi sodelovalo s svojimi idejami in pripombami. Namesto, da bi se okoristila z izkušnjami, pogledi in razmišljanji svojega prebivalstva, je sklenila, da projekt izpelje za čim bolj zaprtimi vrati.
-
Potem ko je premier Miro Cerar ml. arbitražni konflikt reševal z lovljenjem hrvaških ribiških ladjic, je zadevo sklenil preveriti pri mednarodnih forumih še sam predsednik države Borut Pahor. Odšel je po podporo v Bruselj na sedeža NATA in EU. Prvi mož vojaške organizacije Jens Stoltenberg je hladno dejal, da se to njih na tiče, Jean-Claude Juncker pa mu je razposajeno povedal, da vprašanje arbitraže nikogar med voditelji članic EU-ja ne zanima in da nihče ne ve, za kaj sploh gre. Rezultat: popolni fiasko!!!
-
Novo leto prinaša napoved stavkovnih poplav. Z njimi so pretili gasilci, zdaj jih pripravljajo policisti, šolniki, veterinarji, cariniki, inšpektorji, zaposleni v upravnih enotah … Vladi Mira Cerarja ml. je konec leta kazalo vsaj po finančni plati odlično, saj se je postavljala z visoko gospodarsko rastjo in proračunskim presežkom. Naenkrat pa ji grozi upor zaposlenih takšnih razsežnosti, kot še nobeni vladi pred njo. In če popusti stavkovnim zahtevam, se ji podre uravnoteženo stanje javnih financ. Toda ljudstvo je odločeno, da ima pravico do višjih plač in je gluho na vladne pozive po razumu.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Pamflet
Pred poldrugim desetletjem je bila kolesarska tekma Tour de France rezultatsko dolgočasna: sedemkrat zapored je zmagal Lance Armstrong. Podobno je zadnja leta, ko je Chris Froome odnesel štiri zmage, potem pa še naslov na dirki po Španiji, na kateri so drugi zvezdniki iztisnili poslednje atome, a brez upanja na uspeh. Sedaj se je izkazalo, da je imel Froome v telesu dvakratno dozo zdravila proti astmi. Problem je v tem, ker zdravilo deluje hkrati tudi kot doping, ki je kajpak prepovedan. A enkratni odmerek mu je bil dovoljen, ker velja za bolehnega moža s šibkimi pljuči. Na veliki španski tekmi je povedal, da se mu je zdravje še posebej poslabšalo, se zdravil z dvojnim odmerkom in gladko pometel z vso konkurenco. In smo pri paradoksu, ko nihče izmed čilih in zdravih kolesarjev ni bil kos težko obolelemu Froomu. In poprej Armstrongu, ki se je boreč proti smrtonosnemu raku tako mimogrede okitil z nazivom nepremagljivega šampiona. Pogoj za superzvezdnika je prav težka bolezen, ki je nimajo tekmeci.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Pamflet
Brez vprašanj za kralja Matjaža
Pred katalonskimi volitvami je španska volilna komisija prepovedala vse rumene napise in podobe, skratka uporabo rumenih barv na stavbah in vodnjakih. Simbol ideje o državni neodvisnosti je tako prepovedan. Državno nasilje, ki sega celo na področje barvne preference.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Pamflet
Umik pred pogledom na realnost
Vladajočo stranko SMC je očitno pograbila histerija. Pred tednom je v parlamentu podprla predlog, da vlada zasebnim šolam za razširjeni javni program ne nameni nič sredstev. Čez nekaj dni je prišla z novim predlogom, ki bi kril 65-odstotni delež. V spomin velja priklicati, da je pred meseci poslala v parlamentarno obravnavo osnutek, ki je predvideval vsoto 85 odstotkov, medtem ko je pred dvema tednoma podprla ustavno spremembo, ki naj bi obšla ta zakon.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Pamflet
Odločitev premierja Mira Cerarja, jr. in poslanske večine, da s spremembo ustave izniči ustavno odločbo o enakopravnem položaju javnih in zasebnih osnovnih šol, je šokirala.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Pamflet
V Zimbabveju je vojska prevzela oblast in večnega predsednika Roberta Mugabeja spravila v hišni pripor za tako dolgo, da je ta podpisal odstopno izjavo, ki jo je začel z besedami, da prostovoljno odstopa. Mugabe je vladal 37 let. Dve manj je vladal Josip Broz Tito, le da njega ni odstavila vojska, ampak klic iz onstranstva. A zakaj so v Afriki uprizorili puč proti voditelju, ki je pri 93 letih tako ali tako živi mrlič? Usodno je bilo, ko je zamenjal podpredsednika države in za predsedniško pretendentko postavil svojo ženo. Smo imeli kaj podobnega v Jugoslaviji? Seveda, partijska nomenklatura je udarila proti Titovi ženi Jovanki, v ospredju so bili slovenski politiki: Mitja Ribičič jo je označil za duševno bolnico, Edvard Kardelj za bolnico, uradni eksekutor pa je bil Stane Dolanc, vsi seveda šele potem, ko so v to prepričali Tita. O njenem obnašanju so govorili na dveh sejah vrhovne ZKJ. Ne psihiatri, ampak partijska kamarila je odločila, da je Jovanka nora! Nekaj let zatem, ko so Dolanca v Britaniji predstavili kot Titovega naslednika, je tudi njega kamarila prek noči odstavila.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Pamflet
Slovenski pogled na Katalonijo je hkrati solidaren in vzvišen - pri nas je bilo drugače: imeli smo pravico do osamosvojitve v ustavi, na plebiscitu je prišlo glasovat za 90 odstotkov volivcev. Učinek je torej zgolj občutek superiornosti, brez resne solidarnosti, celo brez tiste naklonjenosti, ki se kaže v želji, kaj več spoznati o zgodovini katalonskega boja za samostojnost. Leta 1968 je pevec Lluis Llach napisal legendarno pesem L’Estaca, v kateri poziva k uporu proti represivni oblasti. Pod frankizmom je bila takoj prepovedana in Llach je utekel iz države; svojo emigracijo je opisal kot turizem s političnim motivom. Medtem pa je pesem postala ljudska katalonska himna in ko se je po Francovi smrti vrnil v domovino, je imel l. 1976 veliki koncert v Barceloni, na katerem jo je množica prepevala in sanjala o lastni državi. Segla je do Poljske, kjer jo je v sedemdesetih prepesnil Jacek Kaczmarski pod naslovom Zidovi, v njej pa so se našli Poljaki v želji po osvoboditvi izpod komunizma. Ko se je porodil množični sindikalni upor pod vodstvom Solidarnosti, so pesem vzeli za svojo uradno himno. 30 let kasneje se je v Tuniziji začela arabska pomlad in splošna vstaja proti režimu. In kaj je bila uradna himna protestnikov? – Jasno - Dima, Dima, ki jo je prepeval Yassar Jeradi, ki je v arabščino prestavil pesem L’Estaca. V Kataloniji je medtem Llach opustil prepevanje, izvoljen je bil za poslanca, ki je kot patriot pred meseci glasoval za samostojnost. In tik pred referendumom, je vzel še enkrat v roko kitaro in pred neskončno množico zapel ljudsko himno.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Pamflet
V španskih zaporih sedi osem ministrov katalonske vlade, evropska in slovenska politika pa zadovoljno kimata, naj vse teče lepo po zakonih. Ko se je malo pred tem predsednik Carles Puigdemont s štirimi ministri umaknil v Bruselj, so nekateri slovenski mediji in oba predsedniška kandidata to ocenjevali kot neprimerno in zgrešeno potezo. Kandidat Marjan Šarec je ob tem vzvišeno pripomnil, da morajo Katalonci najprej izkazati enotnost in se odločiti, ali sploh želijo samostojnost. -!?????? Absolutna večina izmed 40 odstotkov je bila za, in to je zanj vprašljivo? Ko bi ne kandidiral za slovenskega predsednika, bi bilo še razumljivo. Toda, postavimo se v leto 1990 v čas plebiscitnega glasovanja na Slovenskem. Kaj bi se zgodilo, ko bi tedanje jugoslovansko ustavno sodišče prepovedalo referendum, premier Ante Marković pa bi poslal posebne policijske odrede nad volišča in napovedal ukinitev slovenske republike, potem pa bi za 30 let poslali v zapor Peterleta, Kučana, Janšo, Rupla in druge osamosvojitelje? Če bi dosegli katalonske številke, bi bil tisočletni čudež! Enako nesmiselno kritiko je podal Borut Pahor, ki je katalonski vladi očital, da po razglasitvi neodvisnosti ni podvzela korakov k njeni praktični uresničitvi.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Pamflet
Ko je španski tožilec Jose Manuel Maza napovedal obtožnico zoper člane katalonske vlade, po kateri jim zaradi upora preti s 15 do 30 leti zapora, so svetovni mediji sporočili, da so Carles Puigdemont in tovariši poiskali zavetišče v Belgiji. Španija očitno kopira srbskega vožda Slobodana Miloševića iz leta 1989. Takrat se kosovski voditelj Azem Vlasi ni strinjal z odpravo avtonomije, srbski pravosodni aparat pa ga je preprosto aretiral in obsodil na zaporno kazen. Podobno je storil deset let kasneje s Kosovskim predsednikom Ibrahimom Rugovo, ki je bil postavljen v hišni pripor.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Pamflet
Španska vlada je po napovedi suspendiranja katalonske avtonomije sprožila še odstavitev predsednika Katalonije Carlesa Puigdemonta in razpis novih volitev v avtonomni pokrajini. Slovenska vlada pa še vedno molči. Kaj je razlog molku? Seveda oportunizem, zakaj bi se oglašali, ko pa večina v EU podpira španskega premiera Mariana Rajoya. Strah pred bodočo dezintegracijo (Baski, Škoti, Valonci etc.) učinkuje tako, da Kataloncem lepijo pridevnika egoizem in nacionalizem. Celo vplivni pariški le Nouvel Observateur iz tedna v teden objavlja tovrstne komentarje. Raphaël Glucksman je denimo kot perspektivo potegnil analogijo s Kosovom, kjer je Slobodan Milošević s politiko apartheida sprožil vojno in posledično osamosvojitev pokrajine. Implikacija osrednjih zahodnjaških pogledov je, da je neodvisnost pokrajine lahko dopustna le v primeru radikalnega nasilja matične vlade. A točka, s katere je pričakovati nastop slovenskih državnikov je prav druga stran: vzpostavitev principov, po katerih lahko avtonomne pokrajine vzpostavijo svojo državnost in to na tak način, da ostanejo članice EU, ne da bi pri tem doživele administrativni in vojaški napad matice. Kako ohraniti Evropo miru, se izogniti oboroženim konfliktom in dopustiti nove državne tvorbe, je krucialno vprašanje sedanjosti in prihodnosti. Trenutno je to resda minorni pogled, pa vendar: zakaj bi ga slovenski premier ali zunanji minister ali predsednik ne pograbili? Edina priložnost, kjer ima slovenska izkušnja kaj povedati, saj lahko s svojo izkušnjo nakaže eno izmed poti reševanja EU.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Pamflet
Ko oblast nonšalantno krši lastne zakone
Špansko sodišče je poslalo za zapahe dva zločinca - Jordija Cuixarta in Jordija Sancheza. In kakšne grozovitosti sta počela? Kot voditelja dveh civilnih združenj sta organizirala katalonski referendum. In evropski odzivi? Neopazni, kot da gre za pravosodni obračun s kriminalci. In slovenski pravosodni minister? Goran Klemenčič je ostro obsodil državno nasilje? Nikakor, na aretaciji se ni odzval, kot da se ga ne tičejo. In to kot kandidat vlade za mesto evropskega sekretarja za človekove pravice, katerega funkcija je prav promocija in obramba človekovih pravic, med katere sodi tudi pravica do volitev.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Pamflet
Molk o usodnosti, govor o megli
Odkar je Slovenija članica EU, se je prvič dogodilo, da je postala model. Se pravi možni zgled za katalonsko neodvisnost. Paralele vlečejo zahodni mediji, o njih govore politiki, le slovenska vlada ne ve, kaj bi s tem počela. Premier Miro Cerar, jr. te teme ne misli, je ne pojasnjuje, ne ponuja posredništva. Celo iz slovenskih komentatorskih in političnih logov prihaja načelna simpatija do Kataloncev, a z rezerviranim pristavkom: pri nas je bilo drugače, v ustavi smo imeli zapisano pravico do osamosvojitve, obenem pa smo se osamosvajali od nedemokratične države, kot je bila tedaj Jugoslavija. Nevarna implikacija, ki dopušča pravico do samoodločbe oziroma odcepitve le v zatiralskih režimih. In jasno sporoča, da to v deželah demokracije ni dopustno. Smo torej pri paradoksu: osamosvojitev je politični akt, ki ga je treba podpreti le v nedemokratičnih okoljih.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Pamflet
Redki so svetovni dogodki, ki jih slovenska večina samoumevno razume. Katalonski referendum je bil déjà vu. Grožnje španske vlade in pošiljanje oboroženih sil v Barcelono so le ponovitev oboroženega poskusa jugoslovanskega vrha, ki je hotel onemogočiti slovensko osamosvojitev. V obeh primerih je oblast v imenu zaščite ustavne ureditve posegla po nasilju nad ljudstvom.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Pamflet
Na referendumu pobuda zoper drugi tir ni uspela. Toda referendum je kljub temu uspel: ljudstvo je v večini sklenilo, da ga njegovo soodločanje ne zanima, med glasovalci pa so zmagali pristaši vladne politike. Toda sama kampanja je potekala v izrazito nedemokratični tekmi: pobudniki referenduma so nastopali le s svojimi kritičnimi pogledi na marginah medijev, medtem ko je vlada vložila v protipropagando velika sredstva, legije svojih uradnikov in dobila še medijski backup. Dva dni pred glasovanjem je tako »Delo« na naslovnici objavilo nevtralni članek o potrebnem premisleku, drugo in tretjo stran pa so prekrile celostranske teme pod naslovoma: »Odlog gradnje bi povzročil kaos v slovenski logistiki« in »Brez drugega tira bo pot na morje vse daljša«, k njima pa je bil pristavljen še člančič »Argumenti združbe Vilija Kovačiča«. Perfidna propaganda: dva klica psevdorazuma k projektu, zoper njiju pa nastopa samo slabšalni pojem združba, ki ga običajno najdemo v povezavah: kriminalna in mafijska združba. Objavo izida glasovanja časnik kajpak ni potem naslovil »Zmaga združbe Jureta Lebna.«
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Pamflet
Poleg košarkarskih mojstrov je imela Slovenija na prvenstvu v Istanbula še enega junaka. Edinemu izmed šest tisoč navijačev se je uspelo prebiti na strogo varovano igrišče z visoko dvignjeno zastavo. Preplezal je strme tribune, premagal varnostnike in se postavil pred kamere. Za hip je kazalo, da je on zmagovalec finalne epopeje. On – veliki Miro Cerar, ml., samoustoličeni MVP med vsemi navijači.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Pamflet
Prvo referendumsko soočenje na nacionalki je teklo kot ura. Voditeljica Vida Petrovčič je nevtralnost izvedla do perfekcije. Eno minuto zagovorniki referenduma, drugo nasprotniki. Vezni leitmotiv je bil – vas čas se je iztekel. Nenavadna je bila samo vključitev tretje strani: dveh udeležencev, ki nista ne za ne proti. Toda glej čudo – oba sta navajala le argumente vladne koalicije. Toda po oddaji je udaril šok. Gledalci so uzrli prispevek, ki je pozival za gradnjo drugega tira. Naslednji trenutek, ko so pričakovali izenačitev, prispevka, ki bi klical proti, ni bilo od nikoder. Preprosto, vlada je nacionalki plačala reklamo v svoj prid in jo uvrstila kot podaljšek polemične debate. Jasno, še poprej je premier Miro Cerar, ml. sprejel odločitev, da si iz proračuna nakaže skoraj sto tisočakov za kampanjo proti referendumu. Takole enostavno si je kupil pot do zmagoslavnega rezultata. Perfidna uzurpacija budžeta. Pri čemer sploh več ne zardi od sramu nad sistemskimi prevarami demokratičnega odločanja.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Pamflet
Tekme košarkarskega prvenstva Evrope prenaša komentator Peter Vilfan v slogu: dobro igramo v obrambi, dali smo trojko, ujeli smo odbito žogo, paziti moramo, da ne naredimo nepotrebne osebne napake. Manjka samo še to, da bi ob košu Luke Dončića izstrelil: Spet smo zadeli trojko! Sto tisoč ljudi, ki sedi doma v foteljih in grizlja kikirikije, naenkrat igra v obrambi, skače pod košem, zadeva trojke. Ne da bi mignili s prstom, ustvarjajo herojske podvige. Vilfan, ki je nekoč blestel kot igralec s sto in eno domislico, ki je trdo treniral, zdaj širi goljufivi občutek, da smo tvorci uspehov košarkarske ekipe vsi, tudi tisti, ki samo gledamo tekme.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Pamflet
Konec avgusta je EU postavila dan spomina na totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. Na Slovenskem je to prazen trenutek, kot da z njim nimamo nič. Ena skupnih točk treh sicer različnih režimov je pojavljanje linčev, ko so militantne skupine fizično obračunavale s skupinami državljanov, ki jih je režim označil za sovražne. Na Nemškem so zažigali židovske trgovine in ustrahovali ter pobijali Žide, v italijanskem Trstu so Slovencem zažgali kulturni dom, na Slovenskem so ob poteh pobijali izpuščene domobrance, ki so se iz Teherij vračali domov, v Radovljici so še na začetku petdesetih poskušali linčati starega profesorja Borisa Furlana. A povsod so oblasti delovale enako: nikjer niso preganjali in kaznovali drhali, ki je terorizirala svoje sodržavljane. Ta namreč ni počela nič drugega, kot da je besede oblastnikov o izdajalcih in izmečkih, ki jih je slišala po radiu in prebrala v javnih občilih, vzela kot navodilo za lastno akcijo državotvornosti.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Pamflet
Dimni oblak pred vladno palačo
Gospod stare šole in ena največjih pravnih korifej Boštjan M. Zupančič se je oglasil v gostilniškem jeziku: »Ta, že četrti požar nevarnih snovi v Sloveniji terja, da gredo ljudje na ulice. Debilni in debeli obrazi birokratk, ki sedijo v pisarnah in prekladajo papirje, tega mora biti konec.«
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Pamflet
Vransko. Prejšnji teden je spletni portal nacionalke enega izmed svojih poročil naslovil: »Povoženi trije medvedji mladiči, opozorilo pred razjarjeno medvedko.« Bralec je dobil sporočilo o pobesneli medvedji materi, ki so ji na avtocesti pogubili otročad, ona pa rohni tam naokoli in samo čaka, da se lahko maščuje nad človeškimi zlikovci, ki so ji otroke spravili s sveta. Maščevalni bes lahko doleti tudi nedolžnega sprehajalca in gobarja. Dan kasneje je MMC prinesel novo novico: »Po treh medvedjih mladičih na avtocesti poginila še medvedka.« Voznik osebnega avtomobila je namreč na avtocesti za izvozom Vransko do smrti zbil mater, ki je iskala svoje izgubljene otroke. Nobene maščevalnosti, pač pa vsega rešpekta vreden materinski instinkt. – Se je MMC opravičil preminuli medvedji mami za insinuacije o pobesneli zveri, ki preti človeku? Nak.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Pamflet
Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću se lahko samo smeje. Pred časom so njega in njegove bližnje kriminalisti s prisluškovanjem telefona ujeli pri več kriminalnih rabotah - od posredovanja za službo za spolne usluge pa do jemanja provizij od podjetnikov pri poslovanju z občinsko upravo. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj ga bo pravosodni aparat obsodil. Toda zgodba se je naenkrat postavila na glavo: sodišče zahteva uničenje vseh kronskih dokazov zvočnih posnetkov. Najmočnejše orožje, ki so ga mesece zbirali kriminalisti in nadgrajevala tožilka, je na poti v uničenje.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Pamflet
Ekcesi, premajhni za človeško oko
Miro Cerar ml. je pred tremi leti nastopal kot človek upanja, politik novih manir, borec proti klientelizmu, danes pa kot premier počne vse, da bi onemogočil referendum o drugem tiru. Njegova poslanska večina je za referendumski datum določila 24. september. Zakaj, ko pa je imela na voljo elegantno rešitev, da ga razpiše skupaj s predsedniškimi volitvami?
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Pamflet
Narodni škodljivci in destruktivci
Zadnja poročila o bojih v Mosulu prinašajo informacijo, da nekaj sto pripadnikov IS ignorira pozive k predaji, h kateri jih pozivajo zvočniki pripadnikov iraške vojske. Kar služi kot argument, da gre za popolne fanatike. Pa vendar, dosedanje vesti iz te vojne ne prinašajo podob ujetih vojakov IS. Zakaj? So res le militantni suicidarci ali pa ima iraška vojska navado, da ujetnike preprosto postreli? Ker so borci Al Bagdadija vnaprej označeni kot satanski demoni, je zdaj »dobrim« iraškim enotam dovoljeno prosto pobijanje vojaških nasprotnikov. Na tem pač ne more temeljiti novi demokratični red Iraka.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Pamflet
Pred vladno palačo so protestirali delavci javnega sektorja: kuharice, čistilke, hišniki, medicinske sestre, ki dobivajo tudi samo po petsto evrov plače. Zbralo se je več kot dva tisoč delavcev, ki zaradi mizernih plač napovedujejo splošno stavko na jesen.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Pamflet
Po predsedniški zmagi je Emmanuel Macron s svojo stranko veliki zmagovalec tudi po prvem krogu parlamentarnih volitev. Politik, ki so ga pred dvema letoma komajda poznali, je zdaj prvi zvezdnik Francije. Z izkušnjo Mira Cerarja, ml. bi na Slovenskem preprosto rekli – déjà vu! Tednik »le Observateur« veliko skrivnost uspeha pripisuje njegovi ženi Brigitti. Ni ga bilo medija, ki v zadnjih mesecih ne bi govoril o njej. Profesorica politične komunikacije Isabelle Veyrat-Masson pravi, da je ona ustvarila podobo mladeniča, ki se je zaljubil v 24 let starejšo učiteljico, se z njo poročil in ostaja v zakonu že desetletja.
