Bernard Nežmah
-
Poleg stalnih protestov proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vznikajo številne analize njegove retorike. V Beli hiši so se denimo hvalili, da je predsednikovo prisego obiskalo največ gledalcev v zgodovini tega dogodka, kar pa se je izkazalo, da je neresnica. Se je potem državna administracija opravičila? Nikakor, Trumpova medijska predstavnica je preprosto dejala, da so medijem predstavili alternativna dejstva. Torej, kadar ne govoriš resnice, pač predstavljaš alternativna dejstva.
-
Prvi mož »Appla« Tim Cook je v poslanici napovedal vojno lažnim novicam, ki da ubijajo naše možgane. Na družbenih omrežjih se namreč kotijo vesti, ki so laži, manipulacije in neresnice. In zato pripravlja izobraževalno kampanjo, ki bi ljudi oborožila s sposobnostjo prepoznavanja medijskih zlorab.
-
Medijski bralci smo v zadnjih dneh naleteli na naslednji vesti: V Italiji je skupina univerzitetnih profesorjev v pismu pozvala vlado, da sprejme ukrepe za krepitev znanja pravopisa v šolah.
-
Trumpade prekrile prašne delce
Ena osrednji vesti je bila v zadnjih dni številka 4,17 milijona turistov, ki so lani prišli v Slovenijo. Mediji so se ob tem razpisali s hvalnicami o rekordu, dodajali, da je bilo 10,77 milijona nočitev, in postregli še z listo najrazličnejših odstotki rasti. Dobili smo vse informacije razen najpomembnejših: kolikšne so plače turističnih in gostinskih delavcev. Turizem je industrija, ki slovi po najbolj brutalnem izkoriščanju delavcev. Kjer veliki biznis kuje sanjske dobičke, medtem ko so množice plačane na uro in ostajajo brez resne pravne zaščite in brez redne službe.
-
Tokrat prihaja dobra vest iz parlamenta: predlagani zakon o odpoklicu županov, ki ga je lansirala SMC, ni dobil dovolj podpore. Dežela je tako rešena absurdov, ko bi že nekaj deset nejevoljnih občanov lahko sprožilo odpoklicni postopek. Seveda pa ostajajo resen problem arogantni župani, ki v svojih občinah izničujejo politiko. Politiko kot pravico meščanov, da soodločajo o vitalnih stvareh svojega kraja. Ljubljana na primer je letošnjo zimo primer enega najbolj zanikrnih mest, ki je po dolgem in po čez prekrito z ledenim plaščem in kupi snega. Nekoč, ko še ni bilo strojne tehnologije, so kopice snega preprosto skidali z lopatami, led pa prebili s krampi. Ljubljanski župan, ki je kot običajno jezen na kritike, jim je tokrat zabrusil, da se nič ne da, dokler ne posije sonce. Tako kot s trdimi delci, ki že cel teden uničujoče polnijo mestni zrak, županstvo pa prebivalstva glasno ne obvešča o preteči nevarnosti. Počakati bo pač treba ne veter! Z vitalnimi problemi se mestni glavar Zoran Janković ne ukvarja, pač pa lahko prebiramo o novih asfaltnih rekordih. Vsega nekaj sto metrov dolgo Šubičevo ulico bodo na novo asfaltirali za 2 milijona evrov! Še več, v dveh predvolilnih letih bo občina namenila dvakrat več denarja za predelavo mestnih cest, kot je to počela doslej. V številki to znese 18 milijonov! Polaganje asfalta je postala prepoznavna lastnost zelenega mesta.
-
Tik preden je poslanska večina sprejela škandalozni zakon, po katerem bodo za potrebe multinacionalke Magne lahko razlastninili kmete iz občine Hoče, je dal gospodarski minister Zdravko Počivavšek intervju za SP Dela. Čeravno je sam po izobrazbi agronom, je težko odločitev sprejel, ker da novi projekt prinaša 2.500 novih delovnih mest. Mesec kasneje se je oglasil glavni izvršni direktor avtomobilskega giganta Don Walker, ki je povedal, da nameravajo postaviti ličarski obrat s 400 delavci.
-
Enoumje proslave dražgoške bitke
Proslava dražgoške bitke še vedno ni memorialni dogodek, ampak politična manifestacija, ki vsakič znova pozabi na zgodovinski dogodek.
-
Ognjemet kot naravna katastrofa
Za Novo leto so v glavnem mestu Ljubljani uprizorili bleščeč ognjemet, ki je bil paša za oči množic. Na zahodni meji so ravnali diametralno nasprotno - v Novi Gorici so praznovali prvi dan v letu brez ognjenih strel nad mestom. Tam resda niso strmeli v svetlobne igre na nebu, toda količine trdih delcev so obdržali znotraj sprejemljivih okvirov. 50 mikrogramov na kubični meter je meja, ki po evropskih normativih predstavlja ločnico med zdravim in škodljivim okoljem.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Pamflet
Tik preden je državni svet (DS) glasoval o vetu na 2. januar, mu je predsednik državnega zbora Milan Brglez zapretil, da bodo razmislili o njegovi ukinitvi, če bo blokiral poslansko odločitev!???????????????
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Pamflet
Po padcu Berlinskega zidu je poljski reporter Ryszard Kapuscinski križaril po Sovjetski zvezi in stremel v bodečo žico. Največja država sveta je bila obdana z deset tisoče kilometrov žičnate ograje, več tisoč kilometrov je obkrožalo tudi gulage, in to železo, ki na prostem rjavi, je bilo treba obnavljati vsakih nekaj let. Silna železna industrija je vneto producirala železni obroč okoli državljanov. V mestih Smolensk in Omsk pa v trgovini človek ni našel kladiva in motike, celo nožev in vilic ne. Železno rudo so pretopili v bodečo žico.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Pamflet
Ko je pred dvema letoma vzniknila nova stranka SMC, se je ljudstvu predstavila s skrbjo za trajnostni razvoj. Kaj že pomeni trajnostni razvoj? Preprosto – spodbujanje bivanja, kmetovanja in poslovanja na tak način, da omogoča ohranitev okolja v vseh naravnih, rastlinskih in živalskih pestrostih ter seveda skrb države, da v čim večjem obsegu spodbudi pridelavo zdrave hrane. Kar v prvi vrsti pomeni očuvanje plodne zemlje.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Pamflet
Boj se Danajcev, tudi ko prinašajo praznik
Vladavina premiera Mira Ceraja ml. je dosegla novo razvojno stopnjo: zdaj je začel žaliti svoje koalicijske partnerje. Pravi namreč, da mu nasprotujejo zaradi hlastanja po pozornosti. Na eni strani torej on, ki gradi moderno državo, na drugi banda zaveznikov, ki stremijo le po medijski slavi. Mož ima sicer čedalje bolj resne težave s spoštovanjem nasprotnikov. Ne odgovarja na argumente, temveč vsakega posebej diskreditira, ko mu izdela karakterno oceno. Eden, da mu nasprotuje, ker je preslabo obveščen, drugi, ker ni dobronameren, tretji, ker je patološki iskalec slave.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Pamflet
Med banano republiko in farsičnim cesarjem
Vladavini SMC so se sredi tedna zoperstavile vse stranke. Koalicijski SD in Desus negodujeta nad dogovorom zdravstvene ministrice s Fidesom, SDS jo interpelira, NSi in stranka Bratuškove jo kritizirata, ZL pa se je oprijela shizofrene drže. Pravi, da bi morala vlada oditi, toda za interpelacijo ne bo glasovala. Razlogi za odhod vlade so namreč po njenem drugačni, kot jih navajajo Janez Janša in tovariši. Skratka, stranka Luke Mesca je hkrati proti vladi, a vrag ne daj, da bi ta padla!??
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Pamflet
»Če lahko zmaga Trump, lahko zmaga tudi NSi.« Je na kongresu Nove Slovenije izjavil Matej Tonin in zraven še napovedal operacijo - 46 plus. Optimizem in vera v spremembe sta dragoceni politični mobilizator, toda v danem primeru spominjata bolj na retorično farso. Stranka, ki je na zadnjih volitvah zbrala dobrih pet odstotkov, zdaj kani organizirati in voditi zmagoviti sredinski blok, ki pa ga živa duša ne zazna. Slogan »Gradimo normalno Slovenijo« je resda novum, a tako šibak, da osrednji dnevni mediji kongresa niso vzeli resno; noben ni objavil velikega intervjuja z bodočo zmagovalko volitev. Še več, časnik »Delo« je v poročilu priobčil stisnjeno skupinsko fotografijo politikov NSi, na sosedni strani pa kot v posmeh lep promocijski intervju s poslansko glasnogovornico vladajoče SMC Simono Kustec Lipicer.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Pamflet
Videti je bilo enostavno in jasno. On robustnež, mačo, ki se mu je po razkritju posnetka hvalisanja v garderobi za hip odrekla celo žena Melanija, trdi desničar, izključujoč latinskoameriške in islamske emigrante, gradil bi zid na mehiški meji, ljubitelj Putina, gobezdač, mož iz resničnostnega šova, milijarder, ki se je prebrisano izmaknil plačevanju davkov, brez manir do predsedniške tekmice, ko ji je zagrozil, da bi jo dal zapreti, odrekla se ga je dinastija Bush, praktično vrh republikanske stranke. Proti njemu je nastopil celo Bog, ko je papež Frančišek izjavil, da ni kristjan: kristjan ne gradi zidov, on zida mostove! Ostal je sam celo v mednarodni politiki, saj ga ni bilo voditelja, ki bi mu bil naklonjen. Še več, z njegovim imenom so kritiki povezovali le vodje skrajno desničarskih strank, kot so Francozinja Marie le Pen, Madžar Viktor Orban ali Nizozemec Norbert Hofer. Zoper njega se je postavil cvet Hollywooda, spletne strani so objavile listo 167 zvezdnikov, ki podpirajo Hillary: od Leonarda di Capria do Jennifer Lopez, od Georga Clooneya do Cher, od Roberta de Nira do Barbre Streisand, od Dustina Hoffmana do Seana Penna. Nasproti sta mu stala košarkarska bogova Lakersov iz sedemdesetih in osemdesetih Kareem Abdul- Jabbar in Magic Johnson. Celo prvi intelektualec sveta Noam Chomsky je napisal argumentacijo, po kateri bo med dvema zlima volil Hillary. Cineast Michael Moore, ki je potem ko je senatorka Clintonova glasovala za vojno v Iraku, prisegel, da ne bo nikoli več volil zanjo, je objavil, da bo tokrat prelomil prisego.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Pamflet
Francoski filozof Bernard Stiegler je kot najbolj perečo anomalijo sodobne zahodne civilizacije izpostavil - brezbrižnost. A to ni le filozofski pojem, saj zadeva politično življenje nasploh. Aktualna vlada Mira Cerarja ml. na primer ni opazila, da ji je je v zadnjem mesecu razpadla pravna država. Izkazalo se je namreč, da so sodišča zatajila, izgubila, založila, izpuhtela skoraj tisoč oporok. Pa nič, premier ni imel takojšnje tiskovke, tudi pravosodni minister Goran Klemenčič in financministrica Mateja Vraničar Erman ne. Kot da se države ne tiče: ne bodoči odškodninski zahtevki ne morebitne tožbe.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Pamflet
Ne bomo dovolili zlorabljanja!
Pred dnevom spomina na mrtve se je predsednik skupščine Milan Brglez poklonil pred spomenikom na Cviblju, ki obeležuje 2.200 ubitih partizanov, nekaj dni kasneje pa je položil še venec pri rovih na Zgornji Bistrici, kjer so člani nekdanjih partizanski enot po vojni pobili iz zagrebli večjo skupino svojih nasprotnikov.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Pamflet
Pred 60 leti je sovjetski voditelj Nikita Hruščov poslal tanke na Madžarsko in dal v krvi zatreti vseljudsko vstajo.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Pamflet
Za vedno je odložil kamero režiser Andrzej Wajda. Film je bil ideološko orožje komunistične partije, ki je ljudem vcepljala ideje o preteklosti. Najmočnejše vtise o dobrih partizanih in zlih četnikih, ustaših in domobrancih smo dobivali skozi gledanje filmov, kot so bili »Neretva«, »Okupacija v 26 slikah«, »Ne oziraj se sinko« in stotine drugih. Na Poljskem pa je cineast Wajda že v petdesetih posnel celovečerec »Generacija«, v katerem junak filma izstopi iz skupine komunističnih upornikov, za njim pa »Pepel in diamant«, v katerem ovekoveči patriotsko, nekomunistično uporniško gibanje Armije Krajowe. S svojimi filmi je pretresal uradno sliko preteklosti in kasneje sedanjosti v »Marmornem človeku«. A njegove ideje se niso izčrpale s padcem berlinskega zidu, posebej pretresljiv je »Katinski gozd«. Poboj deset tisoč poljskih častnikov, ki ga je izvršila sovjetska NKVD leta 1940, so sicer prvi razkrili nemški preiskovalci l. 1943, a ker so bili nacisti, jim takrat niso verjeli. V filmu eden bolj pomenljivih prizorov prikaže desetletja po vojni podobo nagrobnika, na katerem so svojci ob rojstvu očeta pripisali še kraj smrti – Katin. Takoj je privihrala posebna policija in dala odstraniti to »provokativno laž«.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Pamflet
Zakrita realnost v deželi zakritih grobišč
Država se koplje v soncu gospodarske rasti, če poslušamo sprejetje proračuna, ki že napoveduje bogato delitev po posameznih ministrstvih. V deželi vzhajajočega sonca pa se je mudil premier Miro Cerar ml., ki je sam laskavo ocenil svoj obisk. Po njegovih besedah na Japonskem prav politika odpira veliko vrat gospodarstvu.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Pamflet
Ko so pred dnevi v srbski entiteti Bosne izvedli referendum, je voditelj na nacionalki dogodek pospremil z jasnim stališčem, da je šlo za samovoljno protiustavo dejanje, ki je kršilo odločbo bosanskega ustavnega sodišča. Ko slovenska vlada že poldrugo leto ignorira odločbo slovenskega ustavnega sodišča o nedopustni neenakosti osnovnih šol, je opozicijska SDS vložila interpelacijo zoper odgovorno ministrico Majo Makovec Brenčič. Tokrat komentarjev o nesprejemljivem početju vlade Mira Cerarja ml. nismo slišali, pač pa veliko besed o nebodijetreba interpelaciji.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Pamflet
ržavni zbor je pravkar izvolil novo ministrico za finance gospo Matejo Vraničar Erman, ki je poprej vršila različne funkcije na ministrstvu. Predsednik vlade jo je prestavil kot najboljšo kandidatko in poznavalko državnih financ. Toda, tokrat se je prvič zgodilo, da je financminsiter postala bivša uradnica. Značilnost dolgoletnih uradnikov je strokovna podkovanost, a hkrati tudi podrejenost ministrom. Je to pomenljivo? Poglejmo v zgodovino. Pred njo so se na mestu prvega finančnika zvrstili: dr. Dušan Mramor, profesor in dekan na fakulteti, dr. Uroš Čufer, poprej vodja centra za finančno upravljanje pri največji banki NLB, dr. Janez Šušteršič, profesor na fakulteti, dr. Franci Križanič, profesor na fakulteti, dr. Andrej Bajuk, vodja NSi, ex-premier in predsednik Medameriške razvojne banke v Parizu, spet dr. Dušan Mramor, mag. Anton Rop, večkratni minister in veljak LDS, Zvonko Ivanušič, predsednik zavarovalnice Slovenica, mag. Mitja Gaspari, vice guverner Narodne banke Jugoslavije, Dušan Šešok, direktor Julona, in dr. Marko Kranjec, makroekonomist v OECD in Svetovni banki.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Pamflet
Prvi šolski dan je poleg veselega živžava prinesel še vrsto bridkih zgodb. Vlada Mira Cerarja ml. je dala zapreti podružnično šolo v Osilnici. Enaka usoda je doletela šolo v Šmarjah pri Ajdovščini, ki je po 124 letih zaprla šolska vrata. Zaprli so tudi šole v Novakih, Završah in Javorjah. Lani se je isto dogodilo šoli v Melincah, na Ravnah pri Šoštanju, v zadnjih dvajsetih letih so zaprli 60 šol. Mali kraji, katerih imena običajno niti ne poznamo, so izgubili najbolj vitalno institucijo. Premier seveda toči solze, saj bi on šole obdržal pri življenju, a kaj ko zakon določa, da ko število učencev pade pod normo … A takoj ko bo spet dovolj šolarjev, bodo šolo kajpak spet odprli.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Pamflet
Naravne ujme so tolkle po državi: po Šentilju, Pesnici in Cirkinici je klestila toča, ki je sadovnjake, vinograde in njive spremenila v oskubljena polja strahov, pri Hrastniku je zemeljski plaz zasul železniško progo, v Mariboru je meteorna voda zalila kleti in ulice, spet drugod so poročali o rekordnih dvestoletnih vodah. Boginja Narava je muhasta: se bodisi maščuje za okoljsko uničenje ali pa le izkuša človekovo samopašnost. Stari Slovenci so zato molili in prosili svetnike, da naj jih obvarujejo toče, moderni pa lahko upajo na solidarnost. A po besedah nesrečnih štajerskih kmetov, ki jim je v hudi uri pokosilo celotno letino, kmetijskega ministra Dejana Židana ni videti ne od blizu ne od daleč.
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Pamflet
Kaj je današnja Rusija? – Ker je predsednik Vladimir Putin nekdanji polkovnik KGB, je odgovor na dlani. Moderni postkomunistični režim, ki na volitvah izključuje potencialne nasprotnike, kot je bil ex-premier (2000-2004) Mihail Kasjanov, ki je osnoval grupacijo »Druga Rusija«. Na volitvah 2008 je predložil potrebnih 2 milijona glasov, toda volilna komisija je sporočila, da je bilo več kot 13 odstotkov podpisov podpore neveljavnih in ga tako izločila iz volilne tekme.
-
22. 7. 2016 | Mladina 29 | Pamflet
Socialna diskriminacija na kopališču
Dasiravno število vernikov v katoliški cerkvi statistično upada, pa se kardinalu Francetu Rodetu lahko le smeji. Slovenija je postala dežela visokega moralizma. Pred dnevi je odstopil predsednik Pena Evald Flisar, potem ko so medije zasedli množični protesti zaradi njegovih seksističnih besed v pismu mladi kritičarki. Skrb za korekten besednjak je nato v časniku Delo zadela tudi znanega profesorja, ki so mu izbrskali in objavili deset let staro zasebno pismo, ocenjeno kot primer mačistične arogance. A ob pedantni skrbnosti nad korektnim govorom do naslovnic ženskega spola je simptomatična odsotnost angažmaja v primeru zlorabljanja moči moških oblastnikov do podrejenih žensk. Pred meseci je NPU ob preiskavah zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića obelodanil, da je slednji za spolne usluge zaposleni v Mestnih lekarnah pomagal pri stalni službi. A takrat se o tej temi po osrednjih medijih ni obširno pisalo in feministična društva tudi niso zahtevala županovega odstopa. Družba natančno zazna in odregira na besedno nekorektnost, medtem ko je do seksualne zlorabe vodstvenih funkcionarjev brezbrižna. Kot da bi vladala mentaliteta tercijalk!
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Pamflet
Srbska skupnost na Slovenskem je s prostovljnimi prispevki obnovila pravoslavno cerkev v kraju Miliči v Beli krajini. Čeravno se vernikov tam ravno ne tare, so se lotili projekta ohranjanja starih krajev srbske tradicije. Slovenska država pod vodstvom Cerarjeve vlade pa ravna ravno nasprotno – v isti pokrajini zapira vaško šolo v Osilnici.
-
8. 7. 2016 | Mladina 27 | Pamflet
Vlada je besna na stavkajoče in vodstvo Luke Koper, poleg upora ulice jim očita še nekaj milijonov izgub, ki jih je odnesel štrajk. Lep zgled preudarnega gospodarja državne blagajne.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Kolumna
Bernard Nežmah: Drzni v poslušanju
Zakonski predlog vlade, da uzakoni možnost, da so na fakultetah predavanja samo v angleškem jeziku, je sprožil številne ugovore in peticijo uglednih univerzitetnikov. In Državni svet je pripravil posvet, na katerem naj bi soočali in iskrili argumente zagovorniki in nasprotniki. Toda namesto dialoga so se vrstili ekspozeji šolskih in kulturnih ministrov Maje Makovec Brenčič in Antona Peršaka, za njima je nastopil akademik in veliki lingvist Janez Orešnik z duhovitim govorom, v katerem je orisal strukturne nevarnosti novega zakona, nato pa so se zvrstili še kritiki in podporniki, ne da bi organizator priredil možnost takojšnjih replik in spopada mnenj. Še več, po slabi polovici programa je ključna ministrica zapustila posvet. Srečanje, ki naj bi omogočilo vladi, da sliši poglede drugih, jih bodisi pobije ali pa jim prisluhne, se je sprevrglo v farso demokracije. V partijskem režimu oporečniki niso smeli objavljati svojih nestrinjanj s komunistično partijo, danes nasprotniki vladne politike sicer lahko javno govorijo, a vpijejo v prazno, ker jih oblast sploh nima namena slišati.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Pamflet
Po četrt stoletja slovenske države so polemike o eni ali dveh proslavah, ali o tem, kateri politik bo sedel in govoril na svečanosti, obstranska tema. Same oblike proslav pač ne zrcalijo uspešnosti družbe. Bolj smiselno je pogledati na nogometno prvenstvo Evrope, kjer se je Islandija uvrstila v osmino finala. Država, ki šteje približno toliko prebivalcev kot slovensko glavno mesto, je uspela mobilizirati svoj know how v zares impozantni meri. Državi sta sicer podobni tudi v usodnosti bančnih lukenj, in različni, kot da prihajata z dveh planetov, ko gre za sodno preganjanje velikih bankirjev.
