
Bernard Nežmah
-
Premieru Miru Cerarju ml. je naposled uspelo. Vlada je skupaj s sredstvi EU investirala skoraj pol milijarde v obnovo železniške proge Pragersko-Hodoš. Podatki so fascinantni: 109 kilometrov tirov, na katerih bodo vlaki lahko razvili hitrost do 160 km na uro, bo prelomnih, saj se bo vožnja lokalnih vlakov skrajšala za 36, tovornih pa za 40 minut. Zadovoljni so lahko tako potniki, biznis in ekologija. Prvi prihranijo pri času, drugi povečajo zaslužek, tretji bo prizaneseno z manj kamionskimi izpuhi. Časnik Delo je za nagrado objavil foto predsednika vlade, ki ga je postavil prek polovice naslovnice kot malega boga, ki stoji sredi kupeja. In podobo podpisal z njegovimi besedami vzhičenja: »Slovenija je resnično na poti v prihodnost.«
-
Četrt stoletja slovenske države ne pomeni le izstopa iz nekdanje Jugoslavije, temveč tudi konec partijskega režima. Ena izmed značilnosti starega obdobja je bila oblast, ki proti državljanom ukrepa sredi noči. Tako je ravnala UDBA, ki je tekom noči vršila vdore v stanovanja in aretacije. Aparat, ki bi lahko deloval pri belem dnevu, je z nočnimi akcijami širil še dodatni strah. Danes policija ravna drugače: tudi ko so kriminalisti NPU preiskovali sum, da ljubljanski župan Zoran Janković zahteva podkupnine od gradbenikov v višini desetih odstotkov, niso prišli po župana sredi spanca, ampak na začetku dneva. Ponoči, se je zdelo, so na delu samo še kriminalci.
-
Premišljevanje, iskanje manj znanih dejstev iz zgodovine ter njeno reinterpretiranje je sploh pogoj, da bi lahko mislili sedanjost. Pozaba zgodovine pač proizvede farso, v slovenskem primeru recimo ponovitev megalomanske luknje v proračunu zaradi gradnje avtocest. V devetdesetih in na začetku tisočletja je veljalo, da so investicije v ceste in kreditiranje velikih podjetij, ki kot za stavo prevzemajo tekmece in druga podjetja, model in zanesljiva pot v prosperiteto države. Rezultat so nekajkrat preplačane avtoceste in propadli ali popolnoma zadolženi »SCT«, »Vegrad«, »Mercator«, »Merkur«, »Pivovarna Laško« etc., ki so povzročili razvpito bančno luknjo.
-
Zadnji torek je odjeknila preiskava NPU v podjetjih Stojana Petriča, prvega moža koncerna »Kolektor«. Rabota v višini 3,2 milijona je zanimala več deset kriminalistov, ki so opravili številne hišne preiskave in pridržali nekaj osumljenih. Izrisuje se nova različica že znanih prevzemov iz prejšnjega desetletja, ki so končali v bankrotih in na sodiščih. Tema, ki sta jo v udarnih minutah obširno predstavili osrednji televiziji TV SLO in POP TV, in sta jo postavila na naslovnico velika dnevnika »Dnevnik« in »Večer«. Še za enega sanjskih direktorjev Kučanovega »Foruma 21« se je izkazalo, da je osumljen gospodarskega kriminala. Tu ni bilo dvoma, kaj je osrednji dogodek dneva. Toda kdor je odprl sredino »Delo«, je lahko le neuspešno taval za krucialno temo. Ni je bilo ne naslovnici, ne na prvih sedmih straneh, pojavila se je šele v rubriki «Kronika« v prav sramežljivo majhnem obsegu, ki je bil občutno manjši celo od sojenja možakarju, ki je z letvijo preganjal psa in se stepel z njegovim lastnikom. A pozor, članek o osrednjem dogodku je v »Delu« le ponatisnjen prispevek, ki ga je objavila tiskovna agencija STA. Se pravi, da se noben izmed njegovih novinarjev ni ukvarjal z najbolj vratolomno akcijo NPU!??
-
Prejšnji teden so na isti dan trije veliki dnevniki »Delo«, »Večer« in »Dnevnik« objavili identično naslovno stran. Od prve do zadnje črke. Vsebina je bila apologija podjetja »Mercator« in hvalnica njegove ponudbe eko, bio in vseh naj poljskih pridelkov. V stilu klasične naslovnice je bilo bralcem servirano vsebinsko sporočilo. Seveda, časniki so na koncu pripisali drobni podpis, da gre za propagandni material, in so formalno gledano zadostili kriterijem, ločitve novinarskega od reklamnega teksta. Z ostro reakcijo so resda reagirali v Društvu novinarjev Slovenije, opazni protesti so prišli iz vrst »Večerovih« časnikarjev, a s tem so se izčrpali odzivi medijev in kritikov, tema še zdaleč ni dosegla obsega, ki ga doživi najbolj banalni politični, verbalni ali gospodarski spopad.
-
Potem ko je predsednik skupščine Milan Brglez po odobritvi predsednika vlade državljanom vzel pravico do referenduma, je svoj puč proti civilni družbi razglasil kot obrambo pravne države. Bo mož odstopil, če ustavno sodišče ugodi pritožnikom??????
-
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je odločil, da zakonsko pravilno vložena zahteva sindikata migrantskih delavcev, ni zakonita. Razglasil jo je za zlorabo in za poskus vladavine ulice nad pravno državo. Skratka, če zlorabljaš pravne postopke, ti niso dovoljeni.
-
Še nikoli v zgodovini ni človek živel v tako uničenem okolju in še nikdar ni človeštvo dnevno použilo tolikšno količino zdravil kot danes. Preživeti bo vsak čas pravi podvig. Zrak je poln izpušnih plinov in trdih delcev, v hrani s trgovinskih polic redno najdevajo rakotvorne snovi in hormonske motilce, sadje in zelenjava sta polna pesticidov, pitne vode je vse manj. Vsekakor razlog, da Dan zemlje postane dan pozornosti in refleksije o okolju. A kje neki, Dan OF ga na Slovenskem desetkrat preglasi, čeprav je le klasični ideološki praznik starega režima. Ko ga je Kardeljeva oblast leta 1951 za sedemnajst let iz državnega praznika spremenila v navaden dan, tega nihče ni opazil. A tudi če ga vzamemo z vso naklonjenostjo, je vsebinsko absurden. 27. aprila 1941 so namreč različne skupine od komunistov do sokolov sklenile, da se bodo uprle okupatorjem. Toda prvi oboroženi spopad z okupatorjem so imeli tigrovci, ki k ustanoviti OF sploh niso bili povabljeni niti niso vedeli zanjo. 13. maja 1941 je na Mali gori padel v spopadu z italijanskimi karabinjerji član Tigra Danilo Zelen, ki je že leta 1938 pripravljal atentat na Mussolinija. Skratka, slovenski upor se je začel povsem mimo OF. A uradna partijska zgodovina ga je zakrila in za desetletja izmaknila kolektivnemu spominu.
-
Ko je februarja SDH prek noči zamenjal del nadzornikov NLB, so opozicija in mediji poskočili s kritikami, da so novo izbrani neprimerni, saj so bili poprej v vrhu iste banke, ki se je potapljala nekaj milijardni luknji. A premier Miro Cerar ml. in njegovi so kritike preslišali in zadovoljno pritrjevali izboru. Zdaj ko so na en mah odstopili trije novo inštalirani nadzorniki, vladna partnerja Desus in SD zahtevata odstop vodstva SDH s predsednikom Markom Jazbecem vred. Kaj pa pravi vladajoča stranka? Njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kustec Lipicer presoja, da ne gre za strokovne in politične odločitve, ker da so trije člani odstopili na osebno željo. Mhm? Trije novopečeni nadzorniki odstopijo sočasno in vsi trije z vsak posebno osebno zgodbo. Nak, na dan odstopa je na sestanku nadzornega sveta sodeloval predstavnik ECB Ivaylo Blagoev, rezultat njegovega obiska pa je bil takojšnji umik trojice. SMC se očitno ukvarja samo še s tem, kako bi svojo katastrofalno realnost prikazovala kot osebno muhavost.
-
Panamska razkritja diktirajo vsebino medijskih vesti. V soboto se je skoraj čez pol naslovnice časnika »Dela« bohotila fotografija Uroša Slokarja. Košarkarja so dokumenti razkrinkali, da je svoje zaslužke inštaliral v davčni oazi. Prav, delo za davčno inšpekcijo. Mož je na podlagi anonimnega vira pribit na križ prvega negativca. Lahko bi rekli: skrbno novinarsko delo, ki pač razkrinkava rabote.
-
Panamska afera ali razkritje seznama podjetnikov, ki imajo tam papirnate sedeže podjetij, da bi se izognili plačevanju davkov v matičnih državah oziroma da bi neopazno izpeljali poslovne rabote, je nesporni medijski bum. Seveda pa velja pri tem ohraniti nekaj distance, ki jo je v najboljši meri demonstriral voditelj »Odmevov« Slavko Bobovnik, ki je ministru Goranu Klemenčiču zastavil retorično vprašanje: slovenske delavce, ki delajo v Avstriji, kjer plačajo manj davkov, nato dodatno obdavči slovenska država, medtem ko podjetniki s skokom v davčno oazo obdržijo milijonske zaslužke, ne da bi od njih plačali davek državi.
-
Vladna večina je uzakonila novelo, ki industriji dopušča večje izpuste škodljivih snovi v okolje. Dejstvo, da je nedavno Državni svet enoglasno zavrnil tak zakonski predlog, ni prižgalo rdeče luči, ob kateri bi se poslanska večina ob vnovičnem glasovanju premislila. Še manj skupina protestnikov iz vrst ekoloških aktivistov, ki je demonstrirala pred parlamentom. Teve kamere so zabeležile deveterico. Res neznatno, toda tudi pomladi 1968 po vdoru sovjetskih tankov v Prago se je pred Kremljem zbralo sedem demonstrantov. Disidente je policija popisala in jim še naprej grenila bivanje, toda 23 let kasneje je mogočna diktatura ZSSR padla, pisatelj Andrej Sinjavski pa je medtem iz disidenta postal eno osrednjih imen med ruskimi intelektualci.
-
Po svečani proslavi v Ljubljani in po sprejemu pri državnem vrhu se je skakalni prvak Peter Prevc vrnil v Dolenjo vas, kjer so mu sokrajani pripravili topel sprejem. Toda tudi tokrat so se na njegovo popularnost prilepili politiki: na pot v domači kraj ga je osebno pospremil kar predsednik države Borut Pahor. Jasno, pokazal je rešpekt do velikega zvezdnika. A to je storil že dan poprej, ko ga je sprejel v predsedniški palači. Človek bi si zaželel malo miru, nekaj blagodejne depolitizacije v osebnih rečeh brez predsednikov in premierov.
-
Kriminalisti in tožilstvo so zadevo »Bratušek« prignali do sodišča, ki naj bi opravilo še pogovore z aktualnima predsednikoma države in vlade. Reč spominja ne lovljenje čarovnice in na zlorabo organov pregona.
-
Naposled je v Sloveniji zmagal prav. Prvi mož policije Marjan Fank je udaril s pestjo in napovedal, da bodo odpustili sedem policistov, ki so se pred meseci ukvarjali z alkotestom ministra Borisa Koprivnikarja. Zlorabi položajev je napraviti konec. In celo premier Miro Cerar ml., ki preden kaj izreče, pove, da si bo vzel čas za premislek, je tokrat udaril kot strela – to je prav, to bo zgled za vse!
-
Potem ko teče policijska stavka v neskončnost, ne da bi premier Miro Cerar ml. organiziral redna, če ne kar dnevna pogajanja za čimprejšnje končanje vitalnega problema, se je dogodil salto mortale. Še včerajšnji sindikalni junak Zoran Petrovič je zdaj osrednji medijski negativec in predsednik vlade je lahko krenil v protinapad. Skupina policistov pravijo, da je ministru Borisu Koprivnikarju nastavila past in ga ustavila na test alkoholiziranosti. Medtem ko je bil direktor policije Marjan Fank tokom stavke nezainteresiran opazovalec, je sedaj skočil v prvi plan z napovedjo, da gre pri dejanju policistov za kaznivo dejanje.
-
Po četrt stoletja slovenske države se velja vprašati: kaj je sploh smisel države? Slavnostne akademije državnega vodstva, spomini očetov državnosti, Prešernove proslave, kjer se kulturna genijalnost meri z deklamiranjem prevodov »Zdravljice« v arabščino in druge jezike?
-
Čudna pota medijske pozornosti
Vlada je naposled le izročila magnetogram razvpite seje o komisarki Bratušek in mediji so potem dva dni secirali poslednji detajl komisarske zgodbe. Se je Alenka Bratušek predlagala sama, kaj so govorili ministri – v resnici pa vihar za ništrc. Ambiciozna gospa je pred letom in pol strmoglavila na volitvah, bila ob komisarsko apanažo, vse je bilo povedano in kritizirano že pred poldrugim letom. Popolni nesmisel oživljanje moralnega zgražanja nad že davno padlo žrebico. Pač, vlada, ki pred letom ni hotela izpolniti zahteve informacijske pooblaščenke po objavi spornega magnetograma, in je zadevo raje gnala po sodiščih, je tokrat brez nadaljnjih pritožb obelodanilo afero Bratušek. Pretkano je vrgla kost medijem, ki so jo tako popadli, da so za hip pozabili na fatalne rabote aktualne vlade.
-
V Londonu se je vršila donatorska konferenca za pomoč od vojne opustošeni Siriji. Po številki prav uspešna, saj so donatorji zbrali 9 milijard evrov. Slovenski mediji so poročali o prispevkih posameznih držav in ovekovečili izjave voditeljev V. Britanije, Nemčije in Slovenije. Kot eno najpomembnejših vesti s konference so tako prinesli tudi »sirski pogled«, ki ga je izrekel premier Miro Cerar, ml. A kaj je bila že vsebina srečanja? Nagovori premierjev ali finančna pomoč? Finančna pomoč, ki jo je namenila nemška kanclerka Angela Merkel šteje 2,3 milijarde, donacija, ki jo je velikodušno ponudil prvi mož slovenske vlade, pa 200 tisočakov. Delež Slovenije v primerjavi z Nemčijo je 0,01 odstotka oziroma ena desettisočinka, ali če prevedemo v aktualno govorico – to je vsotica, ki jo je aktualni premier zaslužil v nekaj letih samo s pogodbami svojih s.p. poleg svoje profesorske plače.
-
Potem ko je premier Miro Cerar, ml. po šolsko ocenil svoje ministre in ugotovil, da vsi dobro opravljajo svoje delo, se velja vprašati, kakšen tip vladavine je uveljavil v poldrugem letu svojega mandata?
-
Iz stranke in poslanske skupine SMC je izstopil Franc Vlaj. Povedal je, da svojih osebnih političnih pogledov ne more več uresničevati v vladajoči stranki. Stranka je bila besna, njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kuster Lipicer ga je ostro pozvala, da naj stranki vrne poslanski mandat, in pridodala, da gre le za njegove osebne kaprice.
-
Evropska begunska pot se je krepko priprla od Švedske do Slovenije. Severni del te poti hoče, da bi na Balkanu, ki ga je hladnokrvno prepustil samemu sebi, nastala vrsta filtrov za redčenje beguncev. Če smo optimisti, se bo pritok upočasnil, povsem ustavil pa nikakor. Če smo pesimisti, bodo filtri preobremenjeni, nastali bodo žepi in se združili v kotel, ki lahko eksplodira.
-
Minister Dušan Mramor je pri polni zavesti uvidel, da zaradi nezaupanja javnosti ne more več opravljati svoje funkcije in je ponudil svoj odstop predsedniku Miru Cerarju ml. STA je vročo vest objavila 18. januarja 2016 ob 15.05. Prvi mož vlade, ki ob usodnih zapletih, s katerimi je soočen, vselej pove, da bo problem proučil in potem odgovori čez nekaj dni ali več tednov, tokrat ni več podoben samemu sebi. STA je namreč istega dne že ob 17.21 najavila vest, da premier njegovega odstopa ni sprejel. Cerarjanski kognitivni proces se je tokrat zaključil v vsega dveh urah. Presodil je, da financminister dela tako dobro in uspešno, da je zanj in za dobrobit države nezamenljiv. In iz predsednika vlade se je spremenil v župnika pri spovedi, ko je poročal, da je minister napako obžaloval, se opravičil in da bo nezakonito pridobljeni denar vrnil v celoti. Skratka, minister Mramor je pred njim priznal greh, se pokesal in opravil pokoro.
-
Medtem ko premieru Miru Cerarju ml. po več mesecih še vedno ne uspe skleniti dogovora s stavkajočimi policisti, se je od problemov sedanjosti raje obrnil v prihodnost. Nedavno je sporočil, da se ukvarja z vizijo Slovenije do leta 2050. Še dobro, da ni napovedal vladnih ukrepov, ki bodo skrojili državo do leta 2300!
-
Na Brdu se je zbral cvetober slovenske diplomacije in mediji so z nekajdnevnega sestanka poročali, kot da se dogaja svetovno čudo. Posnetki, poročila in izjave so polnile osrednje vesti. In kaj so bile vsebine, zaradi katerih se je ustavil čas? Premier Miro Cerar, ml. je razkril, da vlada podpira Danila Türka v poskusu pohoda na vrh OZN. Kar je znano že mesece. Potem je kot vedeževalec obelodanil, da bo begunska kriza zaznamovala EU v novem letu. Kar je že dolgo razvidno vsakomur. Nevedni diplomatski zbor je ob koncu ekspozeja razsvetlil še z ugotovitvijo, da je džihadistična Islamska država grožnja univerzalnim vrednotam človeštva.
-
Kriminalisti so včeraj zadržali premiera Mira Cerarja ml., potem ko so skozi skrite prisluhe dobili dokaze, da od vsakega posla, ki ga podpiše vlada, pobere deset odstotkov provizije. Tako pri razvpiti žici, novem mega računalniku, pri obnovi regionalnih cest in pri skakalnem centru Planica. ???? Jasno, v državi bi zavladalo izredno stanje, protesti, politični nastopi, mediji bi brez usmiljenja tolkli po silni korupciji - saj smo v mafijski državi!
-
Mariborski župan Andrej Fištravec že poldrugo leto vabi premiera Mira Cerarja ml. na uradno srečanje v Maribor. Misija nemogoče. Vabil naj bi se nabralo že blizu deset, premiera pa od nikoder. Vse drugače je ravnal prvi mož vlade, ko je na dan slavnosti novih planiških stadionov povabil na srečanje gorenjske župane. Toda ti so vsi po vrsti bojkotirali napovedani dogodek. Vlada je namreč pred tem po dolgih pogajanjih sklenila, da občutno oklesti povprečnino občinam. Jasno, župani, ki bodo ostali brez zajetnega dela proračunov, so bili besni. Čemu bi se kot mucki zbrali okoli primusa, ki jih je pred tem povozil kot valjar, in se prazno smehljali v kamere. Seveda to ni vprašanje prestiža, temveč usodna poteza v smeri uničevanja manjših občin.
-
Policisti, mandarini in gozdovi
Pred tremi tedni je premier Miro Cerar., ml. v svojem najostrejšem govoru napadel stavko policistov z očitki, da je neprimerna, nedostojna in sramotna. Osupli policijski sindikalisti so kajpak zahtevali opravičilo predsednika vlade. In kako se je izmotal ministrski predsednik? – Odšel je na pot. Na konec sveta. Najprej na Kitajsko, se ustavil na klimatskem vrhu v Parizu, nato opravil še turnejo po ZDA. Če voditelji držav v času resnih stavk odpovedo svoja potovanja, je slovenski stavkovna pogajanja zamrznil za čas svojih obiskov. Še več, na poti po največji ameriški državi se je iz premiera spremenil v predsednika gospodarske zbornice. Obiskoval je računalniška podjetja IBM, Microsoft etc., iz ZDA pa se je vrnil, ne da bi ga sprejel predsednik Barack Obama, ne, srečal se ni z nobenim ministrom, sprejeli ga niso ne v kongresu ne v senatu. Diplomatski polom. Si predstavljate, da bi v Slovenijo priletel litovski premier, ki bi na uradnem obisku obredel venček termalnih letovišč, nato pa odletel brez sprejema v vladni in predsedniški palači???
-
Po medijih se vztrajno širijo pozivi, da bi morali tožilci ukrepati proti sovražnemu govoru, in očitki, da tožilci zanemarjajo preganjanje verbalnega nasilja. Ljudski pozivi pravosodju k strogem kaznovanju so bili posebej dejavni leta 1945. Takrat so sodili vršilcu dolžnosti ljubljanskega župana Francu Jančigaju. V prvih mesecih novega režima so se še našle avtonomne persone, kot je bil predsednik akademije prof. Milan Vidmar, ki je na sodišču pričal v korist obtoženega in navedel, da je prav Jančigaj preprečil razstrelitev važnih objektov na begu domobrancev. Sodniki so mu prisluhnili in izrekli kazen 10 let zapora ter zaplembo premoženja. A že naslednji dan se je v časopisih oglasil partizanski komisar Dušan Pirjevec, ki je v šestdesetih napravil veliki preobrat in postal eden vodilnih intelektualcev in enfant terrible stare partije. Toda leta 1945 je kot partijski aparatčik spisal članek, v katerem je napadel Vidmarja z besedami: kdor hoče gledati zločine fašistov z nekega objektivnega stališča, je že sovražnik svobode in ljudstva. In rezultat? Dva tedna kasneje je vrhovno sodišče spremenilo kazen in Jančigaja obsodilo na smrt!
-
Bilo je v prvih letih Titovega režima, ko je komunistična partija v Jugoslaviji prepovedala nošenje burk. Pol stoletja kasneje v Sloveniji SDS predlaga prepoved burk in nikaba v javnosti, stranka SD pa se odzove, da sta prepoved in omejevanje orodje tistih, ki kujejo priljubljenost na politiki strahu in izključevanja. Židanova stranka SD, ki je pravni in vsebinski dedič stare partije, je pozabila na svojo zgodovino, kaj šele da bi vladavini Tita, Kardelja in Kidriča očitala, da se je vzpostavila za strahu in izključevanju.