Bernard Nežmah
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Pamflet
Sodobna poplava informacij pomeni bogastvo vsemogočih podatkov, toda njena cena v množici vesti je pozabljanje. To, kar je človek vedel predvčerajšnjim, Bog ne daj leto ali desetletje nazaj, je vmes že potisnil v pozabo. Trenutno nas mediji zasipavajo s pozivi ZDA in EU Rusiji, naj ustavi napade v Siriji. Prvi demon je spet ruski predsednik Putin. A kaj je že bila osrednja tema sirske tragedije izpred meseca? Zločini in obglavljanja, ki jih je vršila Islamska država. Zdaj je naenkrat izpuhtela kot vir zla, od nikoder več poročil o njenih grozodejstvih in uničevanjih. Retorika Nata je uperila prst proti Rusiji, kar mediji dnevno ovekovečajo.
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Pamflet
V Stockholmu so podelili Nobelove nagrado za kemijo, ki so jo prejeli Tomas Lindahl, Paul Modrich in Aziz Sancar. Trojica je na molekularni ravni zarisala, kako celice popravljajo poškodovano DNK in zaščitijo genske informacije. Za epohalne ugotovitve, kako bi bilo moč popraviti poškodovano molekulo DNK, so trije znanstveniki poleg slave prejeli še vsi skupaj 800 tisoč evrov nagrade.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Pamflet
Gledajo drobiž, ne vidijo pa bankrota
Osrednji mediji eden za drugim prinašajo kritike, kako so zaslužki vodilnih v DUTB nesramno veliki, zraven postrežejo s podatki o 25 tisočakih, ki jih mesečno pospravi njen direktor Torbjörn Mansson. Da gre za fatalno vprašanje, kaže intenzivnost, ki teče iz dneva v dan. In tako se je ostro odzval tudi premier Miro Cerar, ml., ki je napovedal, da bodo ostro ukrepali, če so akterji »Slabe banke« res zaobšli zakon. V tej kolektivni jezi je vsak pristavil svoj lonček, celo vodja razpadle in že pozabljene poslanske skupine ZaAB Alenka Bratušek je za nekaj sekund spet osvojila medije s preroškim stavkom - vlada ima škarje in platno.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Pamflet
Ta teden se je slovenska vlada izjemno izkazala. Policijska ministrica Vesna Gjörkös Žnidar se je pohvalila, da je Slovenija EU pokazala, da zna braniti schengensko mejo. A kot se za premiera spodobi, jo je prekosil Miro Cerar, ki je poročal domači javnosti, da je bil v nekaj dneh kar dvakrat pohvaljen, najprej: »Merklova me je pohvalila zaradi ukrepanja pri beguncih« in komaj dan kasneje še v drugo: »Veseli me, da je Juncker opazil, da se je Slovenija odlično soočila z begunsko krizo.«
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Pamflet
Sredi begunske agonije se javlja nov rod medijskih človekoljubov. Medtem ko madžarski premier Orban velja za brezsrčnega Atilo, je hrvaški premer Milanović zablestel pred kamerami, ko je povedal, da bodo v državi sprejeli vse begunce ne glede na vero in barvo kože. – Jih bodo sprejeli in jim dali možnost bivanja na Hrvaškem? Ne čisto tako, prvi mož vlade je namreč dodal, da jim bodo omogočili nadaljnjo pot proti severu in v Nemčijo. Z največjo naklonjenostjo jih bodo transportirali ven iz države.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Pamflet
Na vest o zastaranju zadeve »Patria« se je odzval pravosodni minister, ki je najprej dejal, da ni dobro, da je zastarala, dan kasneje pa je svoje videnje razširil z mislijo, da zaradi zastaranja nikomur ni treba odstopiti. Ko bi logiko razmišljanja ministra Gorana Klemenčiča vpeljali v podjetništvo, bi direktor na skupščini delničarjev poročal, da poslovanje resda ni dobro, da pa za to ni nihče odgovoren. Kdo bi se ob tem vprašal, čemu ima vlada potem sploh ministra za pravosodje, ko pa sodni postopki niso odvisni od dela sodnikov, ampak je vse v božjih rokah.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Pamflet
Obrazi ljudi iz Sirije, Afganistana, Eritreje, Iraka in od drugod so se iz begunskih taborišč v Aziji in Afriki tokrat množično pojavili v grških turističnih mekah, na beograjskem in budimpeštanskem kolodvorju. Govor solidarnosti in sočutja počasi prenika v politične govore in medijska poročila. Toda sočasno z njim se pojavlja novi rez. Francoski premier Manuel Valls je na »poletni univerzi« socialistov v ognjevitem govoru citiral odlomke iz Biblije in plediral za odprto srce, a obenem potegnil ločnico: eno so begunci, ki so pribežali iz vojnih območij, drugo so begunci, ki so samo ekonomski migranti - za te azila in vstopa v Evropo ni! Ni edini, nasprotno, to je načelo, ki velja po vsej EU.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Pamflet
39 stopinj C in več. Vladne službe v dobrobit ljudstvu napovedujejo oranžne alarme. Usodna fatalnost, kjer ni kaj storiti. Res? Idealna knjiga za najbolj pasje od pasjih dni je monografija profesorja Nikole Viskovića »Stablo & čovjek«. V njej navaja nebroj podatkov o pomenu dreves: v pariških četrtih okoli Bolonjskega gozda namerijo 20 odstotkov manj prašnih delcev, še bolj pomenljivo pa je, da tri velika drevesa, ki senčijo hišo, za polovico zmanjšajo potrebo njene umetne klimatizacije. Ameriški okoljevarstvenik Charles Little je še radikalnejši: stroški sistematične zasaditve dreves po mestih bi se poplačali s prihranjeno elektriko za klime.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Pamflet
V že rekordno vročem juliju prihaja še nov vročinski val. Tako mati Zemlja.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Pamflet
Grško vprašanje je osrednja medijska topika. Tudi na Slovenskem vsakdo izreka podporo ali pa jezo nad postopki vladajoče Sirize, celo prislovično zadržani slovenski premier je začel zoper atenski NE streljati filipike. A tako silna čustvena energija teče v prazno, zakaj odločitev bo na koncu sprejel vrh EU. Največja množična debata teče o zadevi, na katero ljudstvo tako ali tako nima nikakršnega vpliva.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Pamflet
Se poraja aktivno državljanstvo?
Protikorupcijska komisija je znova objavila poročilo, v katerem izpostavlja sumljiv izvor premoženja Janeza Janše v višini dvesto tisočakov. Ta javni nastop Borisa Štefaneca je absurden, zakaj zaradi suma, ki ga je podala nekdanja Klemenčičeva KPK, zadevo že obravnava tožilstvo. Funkcija te komisije je namreč posredovati svoje ugotovitve preiskovalnim organom. Stvar, ki je že v preiskovalnem postopku, so še enkrat plasirali v javnost.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Pamflet
V Vipavskem križu so podrli orjaško 70 let staro cedro, ki je stala sredi kraja in motila nove načrte krajevnih veljakov. Redek dogodek – malokateri kraj v Sloveniji lahko priredi žaganje take drevesne lepotice. Ceder je resda kar nekaj, a tako starih komaj kaj. Lokalna oblast je tako pokončala eno najlepših naravnih znamenitosti svojega kraja. Nekaj domačink je jokalo, nekaj bentilo, toda vse je teklo po najbolj demokratičnem postopku: krajevni svetniki so vsi razen enega glasovali za njeno smrt.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Pamflet
Vlada Mira Cerarja planira speljati hitro koroško cesto mimo Braslovč in žrtvovati velike hektare odličnih kmetijskih zemljišč. Domačini protestirajo, se zbirajo na javnih shodih, podpirajo jih okoljevarstveniki, celo kmetijski minister Dejan Židan na vladnih sejah temu projektu nasprotuje s solzo v očeh. In rezultat? – Nič. Cerarjeva ekipa razume demokracijo kot spektakel, v katerem ima ljudstvo sicer pravico ugovarjati, vlada ga tolerantno posluša, nato pa naredi tako, kot je sprva nameravala.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Pamflet
Peripetije okoli prodaje »Telekoma« bi lahko končale v vojaškem leksikonu, a tokrat se velja ustaviti pri vprašanju demokratičnosti. Je bolj demokratično, da o prodaji odloča premier Miro Cerar ali vodja opozicijske ZL Luka Mesec ali celo eden bivših predsednikov, ki zoper prodaje grmi kar na spominskih srečanjih sicer posvečenim tragedijam druge svetovne vojne? Naj odloči vlada in njen SDH ali protestniki na ulicah in po medijih?
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Pamflet
Pred mesecem je vladajoča koalicija skupaj s poslanci ZaAB in ZL predlagala zakon, ki bi radikalno onemogočil kandidiranje na volitvah vsem, ki so bili kdaj obsojeni, in vpeljal odpoklic županov. Po skrbnem premisleku so ta predlog pospremili z besedami, da zdaj dvigujejo etiko v politiki. Reč je bila tako nujna, da so jo dali kar v hitri postopek, da jo sprejmejo na mah.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Pamflet
Značilnost diktatur in avtokratskih režimov ni samo nasilje nad opozicijo in drugačnimi mnenji, ampak tudi iznajdba in populariziranje lastnega jezika. Nemški Žid Viktor Klemperer je napisal knjigo »Govorica tretjega rajha«, v katerem je pokazal, kako je nacizem soustvaril tudi besednjak, ki je zavladal v mentaliteti družbe. Med drugim izpostavlja pojem »heroj«, ki je naenkrat označeval samo še podvige nemške vojske, ne pa junaštva taboriščnikov, ilegalcev in arijskih žena, ki so se uprle pritiskom, da se ločijo od svojih judovskih mož. To je danes znano in sprejeto, kaj pa govorica komunizma? Ko je po drugi vojni v Jugoslaviji hotel partijski režim s kom obračunati, mu je pritaknil naziv – fašist. Z njim pa je seveda zrasla množica antifašistov, ki so veljali že zaradi svojega imenovanja apriorni pozitivci, pa četudi so za seboj puščali deset tisoč in več človeških trupel v Kočevskem rogu in Barbarinem rovu. Kar je nenavadno, je ponovna mobilizacija pojma antifašizem na Slovenskem. Zgodovinska raba tega termina je bila sama v sebi nesmiselna. Sovjetska zveza je leta 1945 razglasila zmago nad fašizmom, s katerim se sploh ni bojevala. Fašizem je vladal z Mussolinijem v Italiji, medtem ko je Sovjetsko zvezo napadel Hitlerjev nacizem. Stalinove armade so porazile nacizem in ne fašizma. Podobno na Slovenskem, kjer je fašizem kapituliral leta 1943, zmagoviti maj 1945 pa beleži konec nacistične okupacije.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Pamflet
Zgodovinske in okoljske polucije
Kakor koli že obrnemo, zgodovina se vedno vrača. V Srbiji je sodišče rehabilitiralo Dražo Mihailovića, ki ga je sodišče leta 1946 obsodilo na smrt kot narodnega izdajalca. Sodniki tokrat niso presojali krivdo ali nekrivdo, temveč celoten proces, ki je bil voden nezakonito.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Pamflet
Ob praznikih vstaj in zmage nad okupatorji v drugi svetovni vojni je na delu amnezija spomina. 27. april kot dan OF je deležen široke medijske pozornosti, medtem ko je 13. maj 1941 še naprej globoko zabrisan. Na ta dan je namreč skupina upornikov, ki jo je vodil Danilo Zelen, aktivist organizacije TIGR, na Mali gori izvedla oborožen spopad z italijanskimi okupatorji. Daleč pred prvimi partizanskimi streli so se torej uprli primorski uporniki, ki so bili vojaško organizirani že od konca dvajsetih let kot prva slovenska antifašistična organizacija. A dejstvo, ki je bilo pod partijskim režimom strogo zabrisano, je še dandanes kisla kost za osrednje medije. Čeprav prosti komunistične cenzure še vedno ne vedo, kaj bi s tem dogodkom in se ga raje ognejo.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Pamflet
Ob proslavah sedemdesetletnice zmage nad nacizmom v Evropi si poleg slavja velja zastaviti nekaj vprašanj. Na ta dan se je resda končala morija, ki jo je izvajal nacistični režim, vendar to ni prineslo zmage miru in človečnosti. V Alžiriji je francoska oblast streljala na alžirske demonstrante, od katerih so tisoči dan svobode pozdravili s svojo smrtjo. Tudi usoda zajetih nemških vojakov in drugih kolaboracionističnih enot kaže, da se je brezpravje tudi po Hitlerjevem zlomu nadaljevalo. Angleški zgodovinar Keith Lowe je v knjigi »Podivjana celina« prinesel statistične podatke o umrljivosti vojnih ujetnikov. Od teh, ki so se znašli v angleških taboriščih, jih je umrlo manj kot promila, v francoskih 2,6 odstotka, v poljskih 7,7, medtem ko je bila smrtnost vojnih ujetnikov v sovjetskih taboriščih kar 35,8 odstotka. Neslavni evropski rekorder je Jugoslavija, kjer jih je v rokah Titovih armad pomrlo kar 41,2 odstotka.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Pamflet
Vlada Mira Cerarja je prek noči sprejela traso hitre ceste F 2 od Velenja do Šentruperta. Še več, ni sprejela nove lokacije, temveč je zavrgla staro, ki jo je sprejela že prejšnja vlada. Ob dnevu zemlje se je zato zbrala množica protestnikov v Braslovčah, ki je protestirala zoper neumnost, da izberejo dražjo, daljšo in za okolje bolj uničujočo inačico. Domačini bi namreč zaradi nove trase izgubili 100 hektarjev plodne zemlje. Odzvala se je ministrica za okolje Irena Majcen, ki je s protestniki opravila s prostim stavkom - da je novi izbor najboljša možnost!???
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Pamflet
Si upamo videti to, kar vidimo?
Človek stopi v dan in ugleda prelepo sončno jutro. Je to res, kar vidi? Zmeden se obrne na ministrstvo za pravosodje, ki mu v odločbi potrdi, da je dejansko obsijan s soncem. A vseeno ni povsem prepričan, če prav dojema stvarnost, pa zato vloži še tožbo zoper vremensko napoved na Upravno sodišče, ki mu potrdi, da so vremenarji samovoljno napovedovali vreme in da danega dne res sije sonce. Ker je temeljit, preveri še v tretje in vloži prijavo na KPK. Ko mu tudi ta potrdi, da je zunaj sončen dan, naposled popusti in sprejme, da je bilo to, kar je sam videl, že od začetka lepo sončno jutro.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Pamflet
Politika kot popravljanje krivic
»Združena levica« je prišla s predlogom zakona o odpisu dolgov najrevnejšim. Nedvomna gesta človekoljubnosti, ob kateri pa se je izkazalo, da podoben zakon pripravlja že vlada. Pričakovali bi torej, da bodo Luka Mesec in njegovi poslanci pozorno vskočili, ko bo vladajoča koalicija v parlamentu predstavila svoje načrte, katere bi potem sami z amandamji korigirali. Zakon je pač nekaj pragmatičnega, za kar moraš prepričati parlamentarno večino. Namreč šele takrat postane otipljiva korist tudi za obubožane. Glasni medijski nastop v trenutku, ko se problema institucionalno že loteva vlada, pa je videti kot reklamna akcija ZL.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Pamflet
Če kupiš mlinček za kavo, dobiš certifikat, da bo reč mlela vsaj eno leto. Kakšno garancijo pa imajo besede zunanjega ministra? Karl Erjavec pred kamerami pove, da bo njegova stranka glasovala za razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra in napove, da če bo SD odšla iz koalicije, nič zato, bosta vladali naprej SMC in Desus. Potem mine manj kot dan, v javnost ne pridejo nobeni novi dokumenti ne evidence, isti Erjavec se spet postavi pred novinarje, a tokrat pove, da njegov Desus ne bo podprl odstavitve ministra Vebra. Besede vodje druge najmočnejše vladne stranke imajo rok trajanja manj kot 24 ur! Ker ima mož smisel za glumaštvo, je pričakovati nov rekord: besede, ki jih bo izrekel dopoldne, bo že popoldne postavil na glavo.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Pamflet
Ob parlamentarnem razkritju, da je vojaška obveščevalna služba z nadzorovanjem »Telekoma« prekoračila svoja pooblastila, je zadevo resno vzel celo premier Miro Cerar in si vzel dober teden za temeljito proučitev. Pred tem mu je koalicijska SD zagrozila z izstopom iz koalicije, če si drzne ukrepati proti njenemu obrambnemu ministru Janku Vebru, kar pa je predsednika vlade spravilo v očitno jezo. Na logiko pobratimstva: če smo skupaj v koaliciji, potem smo nedotakljivi, je odgovoril s šolskim ukorom, tako da bo pustil ministra Veber, da kot šolar molče in pokorjeno čaka na njegovo razsodbo. Ali bo šlo le za demonstracijo vladarjeve moči ali za odstavitev, bo razvidno naslednji teden.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Pamflet
Pravica do zaščite pred zgražanjem javnosti
Pod vlado Mira Cerarja se je dogodil doslej najostrejši politični napad na policijo. Razlog je bila policijska preiskava v parlamentu povezana s primerom Bratušek. Premier ji je očital nespodobnost, preiskovanka, da je bilo preiskovanje nepotrebno, glasno se je odzval župan Zoran Janković, rekoč, da je preiskava nesmiselna. Dan za tem je padla že prva žrtev - sodnik Andrej Baraga je bil primoran odstopiti zaradi predhodnega tvitanja. Reč se je zavrtela kot salto mortale, najprej je sodišče sporočilo, da spada tvit med zasebne aktivnosti sodnika, a že ob zori so spremenili ploščo in razglasili, da je bilo sodnikovo politično tvitanje nedopustno. Podobno so reagirali osrednji mediji, »Delo« je denimo policijsko akcijo pospremilo kar z slabšalnim naslovom »Cirkus NPU«, potem pa se je udarec proti policiji še zaostril. Predsednik parlamenta Milan Brglez ni izbiral besed: nikoli več kaj takega!, medtem ko sta vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in ZaAB Jani Möderndorfer tirumfirala s tiradami pred teve kamerami.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Pamflet
Minuli teden se je dogodil KPK. Njegov šef Boris Štefanec, ki je dolgo deloval kot pravniški kekec, je objavil podatke, zaradi katerih se je stresla vlada. Naenkrat se je pokazala povsem nova slika aktualne vlade. Premier Miro Cerar in šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar sta v minulem desetletju zaslužila poleg plač še za skoraj 400 in 600 tisočakov, sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Peter Vesenjak je s svojimi firmami državnim podjetjem dolžan več kot 5 milijonov, financminister Dušan Mramor pa je poleg službe prislužil še za 80 tisočakov. In zdaj pozor, mož, ki bdi nad državnim proračunom, ki je eminentni finančni strokovnjak pa ne zna povedati ne sešteti, koliko stranskih zaslužkov je dobil od poslovanja z državnimi podjetji v letih na prelomu tisočletja, v letih pred 2003, ki ne zapadejo očesu KPK!??
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Pamflet
Vrhovno sodišče (VS) je odpravilo zloglasno poročilo KPK o Janezu Janši. Opozicijska SDS je kajpak takoj zahtevala od premiera, da odstavi ministra Gorana Klemenčiča, tedanjega predsednika KPK. Kako naj ta, ki je spoznan za kršitelja zakonov in ustave, predstavlja politični vrh pravosodja? Predsednik vlade Miro Cerar je zadevo proučil in sklenil, da je bilo nekdanje ravnanje njegovega ministra OK, da je delal skrbno in da je šlo le za procesne napake, kar navsezadnje kaže tudi šest sodnih odločb, ki so potrdile pravilnost dela Klemenčičeve trojke. Preprosto povedano – še naprej ostaja, da Janša ni znal pojasniti izvora premoženja, šlo je le za tehnično napako v vodenju postopka.
-
Nekoč kultni filmski revolveraš Clint Eastwood je posnel polemični film »Ameriški ostrostrelec«, ob katerem nastopa s protivojno držo. A pri eni največjih aktualnih filmskih uspešnic je pomenljivo ozadje: film bi naj posnel veliki Steven Spielberg, toda produkcijska hiša »Warner Bros« je od sodelovanja odstopila, ker so bili njegovi napovedani stroški filma previsoki. Finančniki gigantske filmske korporacije celo pri spektaklu tehtajo, kako bi bilo moč projekt izpeljati občutno ceneje. In v hipu pademo v primerjavo s slovensko bančno luknjo, v kateri je lokalni bančni možganski trust kreditiral za milijarde zgrešenih projektov. Najbolj plačani in najbolj čislani eksperti so ravnali kot popolni diletanti!
-
Medijska afera, ki je postavila v ospredje oceno, da je država s preveč milijardami dokapitalizirala banke, je prinesla spoznanje, ki je bilo poprej skrito. Zdajšnji in bivši ministri so izpostavili, da je bila razlastitev malih delničarjev in lastnikov obveznic zahteva vrha EU. Preprosto, če smo hoteli sanirati bančni sistem, je bila potrebna žrtev. Sto tisoč državljanov je moralo zato v dobrobit skupnosti izgubiti za 600 milijonov vrednostnih papirjev. In še drugače – bančnodržavni vrh je rešil državo pred trojko tako, da je razlastil pet odstotkov državljanov.
-
Ko bi zgodovina izbrala drugo pot
V parlamentu se je dogodil doslej nezamisljivi prizor: osrednji veljaki Nove Slovenije, Združene levice, SD in SDS so spregovorili v isti govorici. Matej Tonin, Luka Mesec, Andrej Šircelj in Matjaž Han, ki jih med seboj ne druži nič razen poslanskega mandata, so izrekali eden za drugim najostrejšo kritiko nad načinom, kako sta prejšnja vlada in »Banka Slovenije« izvedli bančno dokapitalizacijo. Rabota, o kateri je ta rubrika pisala že pred meseci, je zdaj dominantna topika. Deset tisoče državljanov, ki so nekoč kupili bančne delnice in obveznice, je bilo na prvi mah razlaščenih. Po drugi strani pa so tajkuni in Zorani Jankovići, ki so si od bank izposodili debele milijone, a jih niso vrnili, bili na drugi mah rešeni svojih dolgov. Njihov osebni dolg odtlej znaša nič, medtem pa je njihov realni dolg prevzela »Slaba banka« in z njo vsi državljani.
